Gorenjska se lahko pohvali, da stoji na njenem ozemlju naša najvišja gora Triglav, da tam izvira najdaljša slovenska reka Sava, v Vrbi pa se je rodil naš največji pesnik France Prešeren. Regija, v kateri živi danes deset odstotkov slovenskega prebivalstva, je odprta v smeri severozahod–jugovzhod ter se proti Kranju in Ljubljani razširi v široko ravnico, kjer sta se razvila industrija in kmetijstvo. Prometne povezave s prestolnico so dobre. Gorenjska je regija naravnih lepot, zato ne preseneča, da jo obišče največ turistov pri nas (24 odstotkov) in je prva po številu turističnih ležišč. BDP na prebivalca je malce pod slovenskim povprečjem, tudi povprečna neto plača s 1025 evri ne zaostaja veliko za slovenskim povprečjem. Je pa zato brezposelnost na Gorenjskem najnižja v državi, regija ima največji delež prebivalstva do 14 let, osrednji Sloveniji tesno sledi z deležem visoko in višje izobraženih (29 odstotkov). Ne preseneča torej, da so prebivalci te regije med najzadovoljnejšimi pri nas, kot kažejo statistični podatki (ocena 7,3 od 10). Statistika torej kaže na skorajšnjo idilo, a čas pred lokalnimi volitvami razkriva tudi nekatere težave.
V Kranju nova metla
Največja občina na Gorenjskem, mestna občina Kranj, bo dobila novega župana, saj se zdajšnji župan Boštjan Trilar, ki se ga spominjamo po prometni nesreči, v kateri je odklonil alkotest, ni odločil za vnovično kandidaturo. Pod okriljem njegove stranke Več za Kranj in Stranke Alenke Bratušek se v boj za župana podaja Iztok Purič, nekdanji direktor javnega gospodarskega zavoda Brdo. Kranj bi v naslednjih štirih letih rad vodil tudi Matjaž Rakovec, nekdanji direktor zavarovalnice Triglav, kandidaturo sta napovedala še mestna svetnika Barbara Gunčar in Zoran Stevanović, podpredsednik SNS. A s katerimi problemi se danes srečuje Kranj? Aleksander Pavšlar, predsednik sveta krajevne skupnosti Center, pravi, da mesto po zatonu tradicionalne industrije ni našlo ustrezne poti, po kateri bi preobrazilo svoje gospodarske temelje. »Med največjimi težavami je pomanjkanje delovnih mest, predvsem takšnih, ki bi zaposlovala visoko izobražene kadre in ustvarjala visoko dodano vrednost. Poleg tega mesto že 20 let pesti odsotnost resnega urbanističnega načrtovanja, posledice pa so vidne v ekonomsko propadajočem mestnem središču na eni strani in nenadzorovanem širjenju prodajnih površin na periferiji mesta, kamor se je preselila tudi tista trgovina, ki ne potrebuje velikih poslovnih prostorov in bi brez težav ostala v mestnem jedru. Končni rezultat zgrešenega razvoja so povečani prometni tokovi, ki jim je infrastruktura le stežka kos. Slaba prometna povezanost v Kranju postaja vse večji problem,« pojasnjuje Pavšlar.
Onesnaženi zrak in neočiščene struge
Le deset kilometrov južneje in zahodneje od Kranja leži srednjeveška Škofja Loka. Tudi tu se aktualni župan Miha Ješe, ki je bil kot kolesar na poti v službo žrtev namernega trčenja, za novo kandidaturo ni odločil. Za župana pa se bo potegoval Rolando Krajnik, ki bo kandidiral s Komunalno ekološko listo. Že ime pove, katere teme so bile in bodo v ospredju tega kandidata. Janez Demšar iz SMC je menda tudi že potrdil vstop v boj za župana, prav tako sedanji podžupan Tine Radinja. Bo uspelo novemu škofjeloškemu županu preseči problem vrtičkarstva, »kjer se servisira parcialne interese vplivnih posameznikov«, kot se je izrazil občinski svetnik Davor Tavčar? Tudi on se letos umika iz občinske politike. Občina na sotočju obeh Sor je pogosto v nemilosti teh hudourniških rek. »Rečne struge so v naši občini dostikrat potrebne resnega čiščenja, nad čemer drži roko država, ki to delo opravlja izjemno slabo. V občini imamo sicer lastne zmogljivosti, ki so pripravljene to delo opraviti, a ga zaradi neodzivnosti države ne smejo oziroma ne morejo,« pove Tavčar in opozori še na slabšo kakovost zraka v Godešiču in Retečah. Tavčar navaja, da bi novo občinsko vodstvo v Škofji Loki moralo urediti naslednje: Škofja Loka potrebuje nov vrtec (ki so ga sicer že začeli graditi), slabo je poskrbljeno za mladinske dejavnosti – nekoč eden najaktivnejših študentskih klubov v državi, ki je vodil mladinski kulturni center Pri Rdeči ostrigi, je le še bleda senca nekdanje slave. Prometna ureditev ni idealna, se pa zadeve premikajo na bolje.
Naj občina v nevarnosti
Če želite najbolje živeti pri nas, se preselite v Železnike, občino pod Ratitovcem, vsaj tako je pokazala analiza statističnih podatkov, ki so jo lani naredili pri reviji Moje finance. »Veste, kako je, če imajo ljudje blizu službo, vrtec, ostale storitve, potem to že kar veliko pomeni,« pokomentira analizo Štefan Bertoncelj, upokojeni svetovalec uprave Domela, največjega zaposlovalca v Železnikih. »Ljudje se zavedajo, da bi bilo brez gospodarstva tu težko življenje, to so v preteklosti že izkusili, zato so zadovoljni, saj ima delo vsak, ki želi delati. Sem se vozijo delat iz Škofje Loke, Kranja, tudi Ljubljane, zjutraj je opaziti velik pretok delovne sile v dolino in iz nje. Če imaš torej stabilne zaposlitve, je zadovoljstvo krajanov veliko.« Pa vendar ima tudi občina Železniki nekatere probleme, ki jih bo morala prihodnja oblast rešiti in reševati. Vzdrževati mora ogromno število občinskih cest, 207 kilometrov jih je, veliko se jih vije po strmih hribovitih območjih, zato je drago tudi zimsko vzdrževanje cest. Poplavna varnost še vedno ni urejena, kot bi morala biti, in čeprav so po hudi ujmi leta 2007 stavbe v starem delu mesta res dobile nove fasade, je ostalo le pri projektih. Ko se nad Ratitovcem zberejo črni oblaki, v Železnikih še vedno vlada strah, kaj bodo prinesli. Rešiti bo treba težavo lokacije doma starejših, kljub zaposlitvam pa je zaznati odliv mladega prebivalstva. V Železnikih si želijo tudi obvoznice.
Bohinj po Kramarju
Tudi v Bohinju bodo letos dobili novega župana. Kar pet mandatov ga je vodil župan Franc Kramar, ki pa je bil na letošnjih državnozborskih volitvah izvoljen v parlament. Kdo ga lahko nadomesti? Dosedanji podžupan Jože Sodja? Občinski svetnik in novinar Bojan Traven? Odgovori bodo znani novembra, Bohinj pa bo tudi v prihodnje iskal usmeritve in reševal probleme na področju turizma. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pravi: »Želimo, da bi lokalno prebivalstvo v čim večjem obsegu sodelovalo pri odločitvah, postalo del trajnostnega razvoja turizma in turistične ponudbe, ker le domačini gradijo najpomembnejšo in najkakovostnejšo ponudbo za turizem. Potrebujemo pa tudi razumevanje, da je Bohinj močnejši, če se povezuje z drugimi destinacijami, kot so Bled, Kranjska Gora, dolina Soče, TNP, pri graditvi močne turistične regije Julijske Alpe.« Po Langusovih besedah si želijo še, da bi država obnovila nekatere bohinjske hotele, z zakonom o TNP pa lahko lokalni skupnosti pomaga s finančnimi spodbudami.
Pogled k Jesenicam pokaže, da bodo dosedanjemu županu Tomažu Tomu Mencingerju če se bo za kandidaturo sploh odločil, nasproti stali dosedanji podžupan in nekdanji hokejist Miha Rebolj (SMC), Alma Rekić, slaščičarka in sodnica iz resničnostnega šova Masterchef, morda tudi Janko Pirc (Lista Marjana Šarca). Kaj se bo torej skuhalo v kulturno enem najbolj mešanih mest v Sloveniji, bomo videli, a izzivov novemu županu ne bo manjkalo. Treba bo rešiti težave s kopičenjem odpadkov v nekaterih naseljih, še bolje urediti javni promet, predvsem da bodo avtobusi vozili pogosteje, in oživiti območje vzdolž Ceste maršala Tita, ki je bilo nekoč polno butikov, trgovinic in obrtnih delavnic, živahno torej.
Pavel Rupar iz pepela
Vedno živahno, politično seveda, pa je v Tržiču, ki je nekoč slovel po čevljarstvu, danes dvigujejo prah lokalni politični veljaki. Tu se bo poleg zdajšnjega župana Boruta Sajovica, ki je za letošnji osmi marec razburil svoje sodelavke s prav posebnim darilom, čokoladnimi penisi, za župana spet potegoval Pavel Rupar. Nekdanji tržiški župan verjame, da se lahko kljub aferam, zaradi zlorabe položaja je prestajal celo zaporno kazen, ponovno zavihti na sam vrh tržiške politične scene. Obema bosta nasproti stala občinska svetnika Andrej Frelih (Spremembe za preporod Tržiča) in Klemen Belhar (lista Zagon), Drago Zadnikar, nekdanji tesni Sajovicev sodelavec, se o kandidaturi še odloča.
»Gospodarstvo nima dovolj podpore aktualne tržiške oblasti. Zadnja podjetnica, ki je zapustila Tržič in svojo zelo uspešno podjetje preselila v Naklo, je bila dvakrat na pogovoru pri županu, saj je želela tu zgraditi tovarno, a ni bila uslišana. To je že drugo veliko podjetje, ki je v času Boruta Sajovica zapustilo Tržič, saj občina nima primerne prostorske ureditve. Industrijsko-poslovne cone še vedno ni, čeprav smo jo tržiški gospodarstveniki večkrat predlagali,« pove podjetnica Mateja Čadež, občinska svetnica, ki je nameravala tudi sama kandidirati za županjo, a se zdaj razočarano umika iz lokalne politike. »Na eni strani je prihodnost Tržiča v podjetništvu, a bolj z vidika obrtnih dejavnosti, na drugi v turizmu. Velike proizvodnje v Tržiču ne more biti, dokler ne bo industrijske cone. Danes nimamo velike tovarne kam postaviti, uspešnih podjetij v Tržiču pa je veliko in za te 'garažarje' bo kmalu zmanjkalo prostora, saj se nimajo kam širiti,« tako Čadeževa, ki v občini med drugim pogreša infrastrukturo, ki bi bila prijazna do prebivalcev, kolesarske poligone, kjer bi se lahko srečevali otroci, in kolesarske poti.
Medtem bo se bo v nekaterih največjih občinah na Gorenjskem najbrž bil kar srdit boj za županski položaj, bo jasno tudi, ali bo »večni« župan Franc Čebulj v majhnih, a ne nepomembnih Cerkljah na Gorenjskem dobil že sedmi mandat. Vse od ustanovitve občine mu občani izrekajo zaupanje, najbrž tudi zato, ker je z občinsko upravo uresničil svoje programe in še kaj več od tega, ker je načelen, brez dlake na jeziku in zelo delaven, pove. »Zagotovo se ne bi odločil za vnovično kandidaturo, če bi delo v občinskem svetu v zadnjem mandatu potekalo v normalnem, prijateljskem odnosu. Tako pa se ne bom pustil izgnati iz Cerkelj. Poleg tega imam še ogromno energije, izkušenj, znanja,« pravi Čebulj, ki pod Krvavcem vodi občino z najvišjimi plačami v Sloveniji, občino brez dolga in tako rekoč brezposelnih.
