Lokacijsko preveritev občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje jugozahodno od Parmove ulice, o kateri smo pisali pred dnevi in s katero bi občina investitorju dopustila, da na lokaciji za nov vrtec gradi stanovanjski blok, je ljubljanski župan Zoran Janković en teden pred glasovanjem umaknil z dnevnega reda zadnje seje mestnega sveta v tem mandatu. Če ne bo spremembe prostorskega akta, bo morala družba Palo Alto tako pred gradnjo 150 stanovanj z občino doseči dogovor o gradnji novega vrtca.
Investitor se je v pobudi za lokacijsko preveritev OPPN 173 Parmova skliceval na odgovor oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Marija Fabčič, da mesto novega petoddelčnega vrtca v enem od šestih novih objektov na zemljišču v njegovi lasti ne potrebuje. »Ugotavljamo, da bomo z obstoječimi kapacitetami javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana lahko zagotovili prostor tudi za otroke iz nove stanovanjske soseske v okviru OPPN 173 Parmova. Strinjamo se, da se v OPPN 173 Parmova sedanje površine, ki so rezervirane za nov petoddelčni vrtec, lahko namenijo za druge dejavnosti,« so konec avgusta lani zapisali na oddelku.
Vrtec med gradniki kakovosti bivanja
Seveda investitor po tem odgovoru ni bil razočaran. Mnenje oddelka je uporabil kot argument, da za objekt, v katerem je bil predviden vrtec, doseže spremembo namembnosti v še en stanovanjski blok. »Navedeno (tako so napisali, op. a.) pomeni, da investitor, ne more uresničiti svoje investicijske namere, in sicer gradnje objekta 3F (kjer je bil predviden vrtec, op. a.), saj je v objektu dopustna le gradnja vrtca, za katerega pa ne obstajata več potreba niti javni interes. Prostorski izvedbeni pogoj v OPPN je zaradi spremenjenih objektivnih okoliščin namreč postal nemogoč,« so zapisali v Palu Altu. Na ljubljanski občini so se s predlagano spremembo strinjali, dokončno bi jo prihodnji ponedeljek potrjeval mestni svet, kjer bi glede na večino županove liste bila tudi sprejeta.
Še pred županovim umikom točke z dnevnega reda smo se o spremembi pogovarjali z dr. Majo Simoneti z Inštituta za politike prostora, ki je opozorila, da bi bila taka sprememba prostorskega akta izjemno škodljiva. Kot pravi, so vrtci, šole in parki osnovni gradniki kakovosti bivanja in je prav, da so dostopni peš. »Ne samo za telesno in duševno zdravje in razvoj otrok, ki se danes pogosto premalo gibljejo, ampak tudi za stanje okolja. Jutranja vožnja z avtom v vrtec dodatno povečuje koncentracijo izpustov v bližini obstoječih vrtcev ter zgoščuje promet v lokalnem okolju. Tega nočemo, ne dodatnih avtov na cestah in zagat v prometu, ne slabega stanja zraka, ne otrok, ki jih starši vozijo v vrtec in šolo, in ne staršev ujetih v stiske jutranjih prometnih konic. Zato je bil vrtec v občinskem prostorskem načrtu na območju nove stanovanjske gradnje ob Parmovi tudi načrtovan,« opozarja Simonetijeva, ki dodaja, da tudi če na občini menijo, da soseska trenutno tega vrtca ne potrebuje, bi ga morali vztrajati pri tem, da se to lokacijo ohrani za kasnejši razvoj.
Lokacija naj ostane za javni program
To je tudi stališče, ki ga je zavzela četrtna skupnost, kjer pravijo, da bi prostor za vrtec moral ostati namenjen javnemu programu – z možnostjo prilagajanja namembnosti glede na potrebe prebivalstva, kot bi se skozi čas izkazovale. V to smer je šel tudi apel svetniške skupine SD, kjer sicer verjamejo argumentu občine, da za vrtec glede na manjši vpis in nižjo rodnost v tem trenutku ni velike potrebe.
Bolj ostri so do tega v Levici, saj so prepričani, kot nam je sporočila svetnica Urška Honzak, da bo potreba po vrtcu glede na napovedano gradnjo več sto stanovanj (po prostorskem aktu je skupaj na tem območju predvidenih 555 stanovanj) kmalu obstajala, zato bi moral tudi investitor upoštevati javni interes in v sodelovanju z občino poskrbeti za ureditev javne infrastrukture v novih soseskah. Tako meni tudi Mojca Sojar iz svetniške skupine Nsi, ki opozarja, da infrastruktura, ki bi morala biti zagotovljena vzporedno s stanovanjsko gradnjo, na številnih območjih Ljubljane zaostaja ali pa je sploh ni.
Zboru svetnikov, kritičnih do morebitne spremembe prostorskega akta za območje ob Parmovi, se pridružujeta tudi samostojni svetnik Dragan Matić, ki opozarja na ustrežljivost mestnih oblasti interesom kapitala, in svetnik Liste kolesarjev in pešcev Janez Stariha, ki pravi, da potrebuje Ljubljana v tem trenutku predvsem stanovanja za mlade, vrtce, igrišča in nove kolesarske steze na obrobju mesta. »Ljubljana naj postane mesto za nič evrov in ne mesto za milijon evrov. Mesto, kjer so vse storitve, ki jih nudi občina, brezplačne. Vrtec, šola, avtobus, izposoja kolesa, knjižnica itd. Ljubljana je bogato mesto, zato naj primarno poskrbi za tiste s socialnega roba, namesto da (kot doslej), skrbi za masovni turizem, kapital in pretirano pozidavo,« meni Stariha. x
