Ko se središče Ljubljane ob šesti uri zjutraj šele dobro prebuja, so smetarji že na ulicah. Pobirajo tisto, kar je za prebivalci in obiskovalci ostalo v koših in na ulicah. Prav v mestnem jedru, kjer se vsak dan sprehaja največ ljudi, se odpadki tudi najhitreje nabirajo. »Vsega se najde. Različne steklenice in embalaže od pijač, računi,« je ob pogledu na dobro zapolnjeno vrečo naštel Asan Obić, ki je pobiral odpadke na območju od Karlovške ceste do Zmajskega mostu. V kanti na njegovem vozičku pa se je nabralo tudi nekaj listja in plevela. »Če je kaj zaraščeno, to populimo, da je lepo urejeno,« je pojasnil.
Po oceni sogovornika je poleti dela dvakrat več. Ulice se namreč napolnijo s turisti, hkrati se ob lepem vremenu več ljudi zadržuje zunaj, kar pomeni tudi več odpadkov. »Težko je reči, kje je največ smeti. Povsod v centru se hitro naberejo. Ne smetijo samo turisti, ampak tudi nekateri, ki tu živijo. Čeprav imajo urejene potopne zabojnike, nekateri svoje vreče s smetmi vržejo kar v manjše koše ob poteh,« je težavo izpostavil Obić.
Poleg nepravilno odvrženih odpadkov pa nemalokrat naletijo na takšne, pri katerih morajo biti posebej previdni. »Velikokrat najdemo igle, predvsem pod mostovi. Odlagamo jih v posebne posode, potem pa jih varno odstranimo,« je povedal. Smetarji morajo biti pozorni, da na iglo ne stopijo, pri pobiranju pa poleg zaščitnih rokavic uporabijo še posebno palico za pobiranje odpadkov.
Zagorelo zaradi nepravilnega ločevanja
Pomembno je tudi pobiranje odpadkov v soseskah. Elvis Zenković iz Javnega podjetja Voka Snaga in njegova sodelavca Zenaid in Tilen vsak dan skrbijo za praznjenje zabojnikov na območju Bežigrada. »Pobiramo smeti pred bloki, študentskimi domovi, gostilnami in lokali,« je naštel Elvis Zenković.
Kako skrbno tamkajšnji prebivalci ločujejo odpadke? »Ne najbolje. Velikokrat se v koših znajdejo predmeti, ki tja ne spadajo,« je odgovoril Zenković. Tilen ga je dopolnil: »Recimo v mešane odpadke vržejo gradbeni material. Nekateri ga skrijejo s še kakšno vrečo smeti, drugi ga pustijo kar zraven.«
Ločevanja se držijo tudi sami. Določene dneve pobirajo embalažo, druge dneve mešane odpadke, vmes pa vozilo očistijo. Težava pa ni vedno samo v tem, kam ljudje odvržejo odpadke, ampak tudi v tem, kaj ostane v njih. »Fino je, če se embalaža očisti, preden se vrže v koš, da ne smrdi. Tudi za stanovalce je bolje, saj mi smeti pobiramo enkrat na teden. Torej če ni očiščeno, jim smrdijo zabojniki,« je pojasnil Elvis Zenković. Poleti so težave zaradi visokih temperatur še večje. Hrana, ki ostane v embalaži, se začne hitreje razkrajati, neprijeten vonj pa se do naslednjega odvoza le še stopnjuje. »Nekateri skupaj z embalažo zavržejo hrano s pretečenim rokom, namesto da bi to razvrstili, kot je treba,« je dodal.
Napačno odloženi odpadki so lahko tudi nevarni. Zenković je v zadnjih letih začel opažati vse več nepravilno zavrženih baterij. Lani je zaradi ene od njih v zadnjem delu smetarskega vozila tudi zagorelo. »Nekdo je baterije vrgel v zabojnik za mešane odpadke in prišlo je do reakcije. Zadnji del vozila nam je začel goreti, a smo požar na srečo hitro pogasili,« se je spomnil sogovornik.
Težave z nepravilnim parkiranjem
Skoraj vsakodnevno pa se srečujejo tudi s težavo, ki sploh ni odpadek, temveč napačno parkirano vozilo. »Zdaj je pobiranje smeti luštno. Ljudje so na dopustih, ni šole, ulice niso tako zelo zaparkirane,« je stanje opisal Elvis Zenković. Le nekaj minut pozneje je moral delovno vozilo na ovinku ustaviti, da je preučil, kako ga bo spravil mimo napačno parkiranega avtomobila.
»Problem je, ker ljudje parkirajo kjer koli. Kar na ulici, intervencijski poti, na pločniku in zelenici,« je naštel, medtem ko je obšel avto. Se kdaj zgodi, da mu to ne uspe? »Ja. Imamo pridne delavce, ki koše v tem primeru prenesejo do vozila. Ampak zabojnike je težko vleči, praviloma naj jih več kot 15 metrov ne bi vlekli,« je opozoril sogovornik. Pri tem je pokazal na bližnjo ulico, kjer imajo večkrat težave. »Sodelavec mora od tam pogosto privleči štiri zaboje. Stanovalci se ne znajo dogovoriti, kako bi parkirali, mi pa posledično ne moremo do zabojev.« Nekatere ulice so preozke tudi takrat, ko na njih ni nepravilno parkiranih avtomobilov. Stanovalci morajo zato včasih zabojnike približati cesti.
Zenaid in Tilen sta zabojnike hitro praznila, medtem ko je tretji vozilo premikal tako, da je čim bližje njima in zabojnikom. »On obvlada vožnjo po takšnih uličicah, pri tem moraš biti res previden. To prepustiva kar njemu,« ga je pohvalil Tilen, preden je znova skočil na zadnji del vozila. Ker sta delavca stala na zadnjem delu, se vozilo do zabojnikov ne sme premikati prehitro. »Tako se vozimo samo na krajše razdalje, ker lahko vozim največ 30 kilometrov na uro. Če bi se tako vozili povsod, bi ovirali promet,« je pojasnil Zenković.
Poleti smrad, pozimi sneg
Dodatno otežene razmere za pobiranje smeti so po mnenju sogovornikov pozimi. »Takrat je katastrofa. Ker nekje ni spluženo, zelo drsi, prav tako so zabojniki velikokrat zasneženi,« so našteli ovire.
Da je količina odpadkov močno povezana z dogajanjem v mestu, pa je opazil Matija Rotar, ki smo ga v dopoldanskih urah srečali pri vožnji vozila, v katero so stresali odpadke iz potopnih smetnjakov. »Smeti je največ decembra, ker je takrat tudi center mesta najbolj poln,« je pojasnil.
Kljub vsemu je Elvis Zenković svoje delo opisal preprosto: »Zanimivo je. Delam zunaj, imam dobro ekipo, vemo, kje začeti in kje končati. Preprosto.«