V turizem je družba Gozdno gospodarstvo Bled, ki letos praznuje 70. obletnico delovanja, vstopila previdno, pravijo v vodstvu podjetja. Lani so na dražbah za slaba dva milijona evrov kupili sloviti bohinjski hotel Bellevue na vzpetinici v Ribčevem Lazu, v katerem je bivala tudi avtorica priljubljenih kriminalk Agatha Christie, in hostel Pod Voglom. »Ocenili smo, da gre za dobro poslovno priložnost,« je odločitev, da se bo podjetje, ki se ukvarja z gozdovi, usmerilo še v turizem, pojasnil glavni direktor Marko Matjašič. »Gre za nepremičnine, umeščene v okolju, kjer ima naš lastnik gozdove. Tako se denar vrača v lokalno okolje,« poudarja Matjašič.
Hotel bodo prenovili, depandanso pa zgradili na novo
Medtem ko so hostel pod Voglom oddali v najem dosedanjemu najemniku za nadaljnjih pet let, pa bo treba hotel Bellevue, preden ga bodo obiskali prvi gostje, temeljito prenoviti. »Letos smo pripravili arhitekturni natečaj, na katerega se je odzvalo kar 15 arhitekturnih birojev iz Slovenije. Izbrali in nagradili smo tri rešitve, ki so se nam zdele najboljše. Kaj se bo uveljavilo pri prenovi, še ni natančno znano, o tem mora odločati še naš nadzorni svet. Tudi projektiranje nam bo vzelo nekaj časa, saj gre za spomeniško zaščiten objekt znotraj Triglavskega narodnega parka. Dela bodo potekala od 16 do 20 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prenovljeni hotel prve goste sprejel leta 2021,« pravi Matjašič. Medtem ko bo hotel obdržal sedanjo podobo in ohranjal zgodbo Agathe Christie, bodo depandanso, ki ni spomeniško zavarovana, podrli in zgradili na novo, ponudba pa bo, kot pravi, povezana z neokrnjeno naravo in gozdovi v okolici hotela.
Koliko bo stala prenova hotela, še ni znano. »Bohinj kot destinacija ima izreden potencial. Kakovostnih ponudnikov izrazito primanjkuje. Naš izziv bo doseči zasedenost v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko je obiskovalcev v Bohinju manj. Prav zato bo to tematski hotel in bomo v njem tržili različne programe,« pravi Matjašič. Nadaljnjih načrtov v turizmu pa nimajo, dodaja.
Nevšečnosti zaradi smrek, ki so jih poškodovali podlubniki
Kot je znano, je Gozdno gospodarstvo Bled že dobrih deset let preko družbe Metropolitana v posredni 100-odstotni lasti Nadškofije Ljubljana, zato tudi v njenem imenu gospodari z nadškofijskimi gozdovi na Gorenjskem, svojo dejavnost pa širi tudi v druge dele države. Glavni dejavnosti sta gozdna proizvodnja in trgovina z lesom. Zaposluje okoli 90 ljudi. »Naša dejavnost je zelo sezonska, zato imamo tudi več kot 100 podizvajalcev, tudi iz tujine, saj jih pri nas primanjkuje,« pravi Matjašič. Podjetje je, kot pravi, največja slovenska zasebna gozdarska gospodarska družba in je hkrati med največjimi ponudniki hlodovine iglavcev pri nas. »Kupci zahtevajo enakomerno dobavo skozi vse leto, zato hlodovino tudi skladiščimo.« Največ kupcev imajo v Sloveniji, količinsko največ lesa prodajo v Avstrijo, v zadnjih letih les prodajajo tudi v Italijo.
Na leto ustvarijo okoli 50 milijonov evrov prometa, prodajo pa okoli 600.000 do 700.000 kubičnih metrov lesa. Zadnjih nekaj let pa se soočajo s težavami, ki jih slovenskim smrekam povzročajo podlubniki. »Količine prizadetega drevja naraščajo, odzivamo pa se, kolikor je to v naši moči,« pravi tehnični direktor Aleš Kadunc. Tako so letos do konca septembra odpremili 51 odstotkov več lesa kot v primerljivem obdobju lani. Podlubniki so na Gorenjskem po njegovih ugotovitvah največ škode naredili na Jelovici, prizadeta je tudi planota Mežaklja, manj pa Pokljuka. »Do zimske sezone saniramo praviloma vsa žarišča, žal pa se v zadnjem času naslednje leto slika ponovi,« pravi Matjašič. Ob tem opozarja, da podlubniki lastnikom gozdov povzročajo tudi precejšnjo finančno škodo. Medtem ko kubični meter zdravega lesa prodajo po 70 do 80 evrov, je kubični meter lesa, poškodovanega od podlubnikov, za 30 evrov cenejši. Ob tem pa sogovornika opozarjata še na ujme, ki so gozdove na zgornjem Gorenjskem prizadele decembra lani.
