Četrtega avgusta je Sava prestopila bregove tudi v Litiji in poplavila številne hiše, obširne kmetijske površine in tudi industrijske obrate. Voda je zalila tudi prostore kulturnega in mladinskega centra, prvega so začasno sanirali, drugi je začasno prekinil delovanje. »Škoda na infrastrukturi in stanovanjskih objektih je znašala dobrih 18 milijonov evrov, na lokalni infrastrukturi pa je bila ocenjena na slabih 11 milijonov. Občina je pridobila 37 milijonov evrov predplačil za najbolj nujno sanacijo visečih mostov čez Savo,« je pojasnil župan Franci Rokavec.
Začasna sanacija
V minulih tednih so začasno sanirali in odprli viseči most Jevnica–Senožeti, v naročilu pa je že projektna dokumentacija za nadomestni most, ki bi bil bolje prilagojen za primere poplav. Župan je še dodal, da načrtujejo protipoplavno ureditev na več območjih. »Poplave so bile prelomnica za našo občino. Jasno so pokazale, da Sava ni ustrezno urejena, prav tako ni pravega sistema označevanja porečja, na kar opozarjamo že vrsto let,« je še dejal župan.
V kulturnem centru je voda zalila prireditveno dvorano s 275 gledališkimi sedeži. Alenka Urbanc, direktorica Javnega zavoda za kulturo, mladino in šport Litija, nam je pojasnila, da še nimajo končne ocene škode, ocenjujejo pa, da ne bo manjša od 300.000 evrov. Po popisu uprave za zaščito in reševanje je bilo zgolj na objektu škode za 60.000 evrov. Največ škode je bilo v dvorani in v avli objekta. Samo zamenjava gledaliških sedežev bi stala več kot 100.000 evrov. »Voda je odtekla, prostori so osušeni, posledice pa se še kar kažejo tudi na mestih, kjer ne bi pričakovali. Gre za to, da je stavba stara, dolgo časa ni bilo večjih vlaganj v obnovo. Tako so se pokazale nekatere šibke točke stavbe, ki jih doslej nismo opazili,« je pojasnila direktorica. Njihova prva naloga v tednih po poplavah je bila začasna ureditev prostorov, da bi lahko čim prej nadaljevali program. Ta je stekel že konec oktobra. Imajo odlično obiskane otroške matineje in razprodan gledališki abonma, filmske projekcije, koncerte in različne druge prireditve ter izobraževalne programe. Za prenovo kulturnega centra se je angažirala celotna skupnost, od občine in društev do številnih prostovoljcev, je še povedala, prav tako so lokalni obrtniki začasni sanaciji centra dali prednost pred drugimi naročili.
Kljub začasni sanaciji center deluje normalno z vidika zaposlenih in občinstva, nam je zagotovila direktorica. »Obiskovalci razliko najbolj občutijo v tem, da sedijo na začasnih stolih, saj je voda popolnoma uničila udobne gledališke stole,« je še izpostavila direktorica. V pripravi sta tudi idejna zasnova obnove stavbe in tehnična dokumentacija za akustično opremo. Večja obnova je bila sicer potrebna že dlje časa, po uničujočih poplavah pa bo treba pohiteti z načrti, čeprav je financiranje nejasno. »Sanacija bo morala nujno vključevati tudi ukrepe zaščite pred bodočimi poplavami. Ne gre si zatiskati oči: lanska poplava ni bila stoletna voda, bila je signal spreminjanja podnebja in taka stanja se bodo verjetno ponavljala,« je opozorila direktorica in dodala zanimivost, da so v Mestnem muzeju Litija ugotovili, da je bila dvorana nazadnje poplavljena leta 1923, torej pred natanko stotimi leti.
Mladinski z manj sreče
Manj sreče je imel Mladinski center Litija, ki prav tako deluje pod okriljem zavoda. Mladinski center je v neposredni bližini Save, in kot kaže, stavbe ne bo mogoče obnoviti za ponovno uporabo, prav tako pa niso našli nadomestnih prostorov. Urbančeva je opozorila, da je mladinski center pomembna institucija za razvoj občine. Pri tem je izpostavila pomen mladih glasbenikov, ki so se še do lanskega poletja lahko kalili v prostorih mladinskega centra. »Občutek imam, da bo z glasbeno vadnico mladinskega centra spet tako kot običajno – mladi so odrinjeni na rob in se morajo znajti sami. Prednost imajo skupine občanov z več vpliva v skupnosti,« je še zaskrbljena Urbančeva.
