Te dni je v Cankarjevem domu Vrhnika še posebno pestro, saj se odvijajo Cankarjevi dnevi, na katerih se od začetka maja v petih tednih zvrsti bogat kulturni program. Pod tem imenom festival poteka že od leta 1991, kot pravi vodja vrhniškega kulturnega doma Tatjana Oblak Milčinski, so Cankarjevi dnevi »nadaljevanje prastarega praznovanja pomladi in zaznamujejo pomembne dogodke, ki so se v tem mesecu zgodili«. Cankarjevi dnevi se namreč začnejo s prvomajsko budnico, podčrtujejo spomin na osvoboditev Vrhnike in konec druge svetovne vojne ter proslavljajo rojstni dan Ivana Cankarja, ki je obenem tudi praznik občine Vrhnika, med vsemi temi zgodovinskimi dnevi pa se na festivalu odvijajo različni glasbeni, literarni, likovni, gledališki in podobni dogodki. »V zadnjih letih so Cankarjevi dnevi postali prireditev z obsežnim programom in se s prvotnih treh dni precej razširili. Zvrsti se več kot 35 dogodkov, povpraševanja za nastopanje je zelo veliko, dober pa je tudi odziv občinstva.«

Obiskovalci Cankarjevih dni, enako velja za druge dogodke v vrhniškem kulturnem domu, prihajajo z območja občine Vrhnika ter iz okoliških občin, kot so Log - Dragomer, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica in Logatec, na lutkovni in gledališki abonma pa gledalci prihajajo celo iz Ljubljane. Z obiskom so, kot pravi Tatjana Oblak Milčinski, v Cankarjevem domu Vrhnika zelo zadovoljni. Za ponazoritev posreduje nekaj številk: leta 2009, ko so imeli okoli 300 dogodkov, so našteli 27.000 obiskovalcev na leto, medtem ko so v Cankarjevem letu, ob stoletnici njegove smrti leta 2018, na več kot 1300 dogodkih imeli 69.000 obiskovalcev. V obdobju po epidemiji, ki je močno zarezala v kulturno javno življenje, se z obiskanostjo počasi vračajo v stare tire. Pri čemer je povedno, kot še doda vodja Cankarjevega doma Vrhnika, da ima koledar za razstave v njihovi galeriji zapolnjen že za dve leti naprej. Če na odprtje, kot še pravi, pride le 50 ljudi, se že sprašujejo, kaj se dogaja, saj so navajeni na večji obisk.

A seveda ni vse v številkah, nasprotno. »Vloga našega kulturnega doma je posredovanje kakovostnega programa, domačim in gostujočim ustvarjalcem pa ponuditi čim bolj kakovostno možnost izvedbe, kar je ne nazadnje vloga vsakega kulturnega doma,« poslanstvo Cankarjevega doma Vrhnika strne njegova vodja Tatjana Oblak Milčinski. Tehnična izvedba programa je od leta 2015, ko je potekala velika prenova vrhniškega kulturnega doma, še veliko bolj podprta. »Dvorana je akustično dobra, v zadnjih 20 letih smo jo opremili s svetlobnim parkom in osnovnim ozvočenjem. Na jugozahodu Barja smo edini kulturni dom, ki je tehnično tako bogato opremljen.«

Močna identiteta
kulturnega doma

Cankarjev dom, ki so ga zgradili leta 1938, je skozi svojo bogato zgodovino obstoja, kot poudarja sogovornica, »pridobil krepko identiteto, ki se širi čez meje njegovega kraja. Vrhniški hram kulture ima posebno poslanstvo, ne nazadnje stoji tudi nedaleč stran od strateško zelo pomembnega prostora, prelaza prek Raskovca, kjer so se skozi stoletja za prevlado bojevale rodbine, ljudstva, vojske in narodi. Kulturni dom je kot nekakšen obliž na teh ranah, ki jih je boj za prevlado prinesel v ta prostor.« Poleg tega, če skozi antične oči, kot metaforično prostor prebira Tatjana Oblak Milčinski, pogledamo na novo cesto, ki pelje skozi Vrhniko, je ta resda »razbila stari trg srednjeveške Vrhnike, hkrati pa je postala sodobna akropola, pravzaprav agora našega časa, saj so ob njej razvrščeni upravni center Vrhnike, kulturne institucije, medicinske ustanove, vrtci, šole, banke in knjižnica.« Za vlogo Cankarjevega doma Vrhnika v lokalnem življenju njegova vodja še pravi, da predstavlja »stalno vabilo k ustvarjanju in diskretno vzgojo, saj s kakovostno kulturo žlahtnimo svojo človečnost, svoj vsakdan in utrip kraja.«

Med profesionalnim
in ljubiteljskim

Cankarjev dom Vrhnika je tudi povezovalec različnih akterjev na področju kulture: med društvi, knjižnico, kulturnimi organizacijami in institucijami ter šolami in med profesionalnimi ter ljubiteljskimi izvajalci. »Pred leti smo ocenjevali, da imamo 60 odstotkov profesionalnih in 40 odstotkov amaterskih izvajalcev, čeprav se to zelo preliva in se v tem smislu vse pogosto prepleta in tako skupaj nastopajo profesionalci in amaterji, prav tako nekdo, ki soustvarja kulturo več kot 30 let, ni ljubitelj, temveč kar polprofesionalec,« je jasna Tatjana Oblak Milčinski, ki posebno mesto v programu namenja društvom. »To je zelo občutljiv teren, saj gre za društva, ki so nastala pred 20 in več kot 30 leti, kar je v drugih časih, ko so bili delovniki veliko krajši in je ljudem ostalo več časa in energije za ustvarjanje. Člani društev se počasi starajo, novih članov pa ni, zato se bojim, da bodo začela društva ugašati, kar bo za našo kulturo zelo slabo.« Ljubiteljska kultura v Sloveniji ima namreč močno vlogo, saj je zelo množična, raznolika pa tudi kakovostna.

Kot še poudarja Tatjana Oblak Milčinski, je od lanske sezone v programu njihovega kulturnega doma, kjer stalno delujejo le štiri osebe – vodja, sodelavec za kinoprogram, tehnik in čistilka – novost, da so se lotili lastne gledališke produkcije. Predstava Moj ata, socialistični kulak je nastala v sodelovanju z JSDK, ki prav tako domuje v Cankarjevem domu Vrhnika, in gledališko skupino Mah teater iz Loga - Dragomerja. O snovanju programa in kako na to vpliva bližina Ljubljane ter s tem njena kulturna ponudba, Tatjana Oblak Milčinski pravi: »To mi ne predstavlja ne grožnje ne spodbude, komaj ustrežem vsemu povpraševanju.«