V Postojni je nedavno potekal poseben dogodek, ki je združil trajnostno razmišljanje, kreativno moč in oblikovalsko drznost – Krožna modna revija, projekt, ki ga je idejno zasnovala in izvedla oblikovalka Maja Modrijan, vodja studia Destilator. Njeno dolgoletno delo na področju reciklaže tekstila in trajnostnega oblikovanja jo je postavilo v vlogo nosilke dogodka, ki je potekal v okviru mednarodnega projekta Green-Tex (program Interreg Podonavje). Občina Postojna ji je zaupala celotno izvedbo, sama pa pravi, da je bila to priložnost, ki jo je sprejela z odprtimi rokami. »To, da sem imela pri celotnem konceptu, zasnovi programa in izbiri sodelujočih popolnoma proste roke, je bilo pravi privilegij,« je povedala oblikovalka, ki je ekipo ustvarjalcev zbrala z različnih koncev Slovenije. »Vse, ki so sodelovali na dogodku, povezujejo skupne vrednote krožnega oblikovanja, rokodelske izdelave in etične produkcije.« Le tako je dogodek lahko postal mnogo več kot le revija. »Bil je prostor povezovanja, prenosa znanja in sporočilo, da moda ne potrebuje novih materialov, da bi bila nova.«
Premik v zavesti posameznikov
Kot pionirka na področju trajnostne mode v Sloveniji Modrijanova opaža pomembne premike v zavesti potrošnikov in širše javnosti. Pred dvajsetimi leti so bile stvari precej drugačne. »Vintage, retro, reciklaža ali trajnostnost niso bili pojmi, o katerih bi se veliko govorilo. Precej več je bilo stigme in predsodkov, da so izdelki iz odpadnih materialov umazani ali manj kvalitetni.« Danes se situacija obrača. Vedno več ljudi išče unikatnost, kakovost in zgodbo v oblačilih, ki jih nosijo. Sogovornica poudarja, da so dobro premišljeni »upcycle« izdelki lahko v vseh pogledih boljša izbira od masovno proizvedenih kosov iz novih surovin – ne le zaradi manjšega okoljskega odtisa, ampak tudi zaradi osebnega izraza, ki ga takšna oblačila omogočajo. »Mnogi z izbranimi predmeti želijo nositi tudi sporočilo, dobro energijo ali prezentirati svoje vrednote.«
Pri organizaciji dogodka je bilo nekaj klasičnih izzivov, kar za produkcijo kulturnih dogodkov pogosto velja. A nič od tega ni omajalo sporočilnosti ali vzdušja. Modrijanova sicer priznava, da ni uspela vključiti vseh znamk, ki jih ceni in katerih avtorje bi želela povabiti, a obenem že razmišlja o prihodnosti: »Verjamem, da bodo še druge priložnosti, na katerih se nas bo združilo še več oblikovalk in oblikovalcev, ki nas povezuje krožni pristop v oblikovanju. Presrečna bi bila, če bi našli način, da Krožna modna revija postane tradicionalni vsakoletni dogodek – v Postojni ali kjerkoli drugje, kjer bi nam omogočili produkcijo.«
Zbirali tekstilne presežke
V središču dogodka pa tokrat ni bila le estetika, ampak tudi način pridobivanja materialov. Vse sodelujoče znamke so slovenske, mnoge delujejo lokalno, kar pomeni, da tudi materiale zbirajo v svojem okolju. Tudi Maja Modrijan že dolgo aktivno poziva k donacijam tekstilnih presežkov – gobelinov, kravat, vintage platna, prtičkov – ki jih nato predeluje v nova, uporabna in estetsko dovršena oblačila, dodatke in nakit. »Res cenim vse, ki se potrudijo, da njihov presežni tekstil, ki je še kvaliteten, dobi novo funkcijo in ostane v uporabi.« Zbirna škatla za materiale, ki jo je ekipa postavila več mesecev pred revijo, je gostovala na različnih dogodkih in izmenjevalnicah po Sloveniji. Tudi zato sogovornica upa, da je kdo izmed obiskovalcev prepoznal kos, ki ga je sam prispeval – morda podedovan ročno vezen prt, ki je zdaj postal detajl na krilu, torbi ali čevlju.
Na vprašanje, kako moda v Postojni odraža lokalno identiteto, odgovarja odkrito in realno: »Močno dvomim, da lahko v Postojni ali kakem drugem mestu govorimo o specifični modni identiteti. V tako globaliziranem potrošniškem svetu hitre mode in v zadnjem času že neverjetno dostopne ultra hitre mode je žal razširjen trend generičnega oblačenja.« Kljub temu opaža posameznike, ki izstopajo – s kombiniranjem kosov oblačil iz druge roke, lokalnih trajnostnih znamk in lastne ustvarjalnosti. Po njenem mnenju gre za ljudi, ki v modi ne sledijo trendom, temveč z njo izražajo sebe. Takšni pristopi po njeni oceni kažejo prihodnost – kjer bo trajnostna moda postala ne le alternativna, temveč tudi osrednja oblika. »V garderobo, ki nas spremlja prav vsak dan, je vsekakor vredno investirati. Čas, energijo in denar, saj se v oblačilih, ki jih skrbno izberemo, jih naročimo po meri ali jih celo sami ustvarimo ali nadgradimo, vsekakor počutimo bolje, posebno ali ponosno.«
