Prenova palače Kresija je eden največjih nepremičninskih projektov v proračunih za leti 2022 in 2023, saj z dobrimi osmimi milijoni presega celo naložbo v nov minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina. Glavnino sredstev za prenovo, in sicer 7,1 milijona evrov, so na občini predvideli v proračunu za leto 2023, ko naj bi bila dela, ki naj bi stekla že leto prej, v polnem teku. Čeprav so se pred nekaj leti pojavile govorice, da naj bi na občini razmišljali o prodaji Kresije, kjer bi uredili luksuzni hotel, zaradi česar naj bi tako vneto zagovarjali projekt garažne hiše pod tržnico, so odgovorni to vseskozi zanikali. Palača Kresija bo tudi po prenovi ostala ena ključnih občinskih stavb s prostori za številne občinske službe in oddelke, kjer dela več kot 300 ljudi.
Prenova skoraj za ceno novogradnje
Stavba je spomeniško zaščitena, zato ne čudi cena prenove, ki je blizu vrednosti gradbenih del za podobno veliko novogradnjo. Projektna naloga razkriva, da je v kleti, pritličju, medetaži, treh nadstropjih in mansardi več kot devet tisoč kvadratnih metrov površin, pri čemer največ prostora zaseda oddelek za ravnanje z nepremičninami. Poleg vsem znanih galerije Kresija, turistično-informacijskega centra, manjše prodajalne spominkov, sanitarij in odseka za splošne zadeve v nekdanjih prostorih upravne enote v pritličju so v nadstropjih poleg že omenjenega oddelka še oddelka za finance in računovodstvo ter zdravje in socialno varstvo, službe za pravne zadeve, razvojne projekte in investicije, javna naročila, notranjo revizijo in organiziranje dela mestnega sveta. Čeprav je v Kresiji tudi kabinet župana, ima ta pisarno seveda v mestni hiši, tu pa delajo zaposleni v odsekih za pobude meščanov, za mednarodne odnose in protokol ter za odnose z javnostmi.
Iz projektne naloge je razvidno, da bo poleg restavratorskih del z obnovo in reprodukcijami posameznih delov stavbe v izvirni obliki še največji zalogaj potresna utrditev stavbe, na kateri so določeni posegi bili narejeni že leta 1980, ko so v strop nad tretjim nadstropjem postavili jeklene nosilce med obstoječe lesene stropnike ter nad njimi izvedli šest centimetrov debelo armirano betonsko ploščo in v mansardi z armiranobetonskimi vezmi ojačali parapetne zidove, na katere so vpeli novo jekleno konstrukcijo ostrešja. Leta 2004 so na Zavodu za gradbeništvo izdelali poročilo potresne odpornosti, lani pa so na občini pridobili še dodatne analize konstrukcije medetažnih plošč, ki so pokazale, da bodo za potresno utrditev potrebni številni ukrepi.
Telovadnica v mansardi
Za zdaj je predvideno, da bodo zunanje in v nekaterih primerih tudi notranje fasadne stene ter predvsem vogale oblekli v karbonska vlakna, stavbo naj bi v notranjosti ojačali z jeklenimi okvirji, ki bodo povezani s fasadnimi in notranjimi opečnimi vzdolžnimi stenami, nad prvim in drugim nadstropjem pa bi se v primeru rušitev podpor jeklenih nosilcev, ki podpirajo obok nad hodnikom, lesena medetažna konstrukcija nadomestila z novimi armiranobetonskimi ploščami.
Cilj prenove je priti tudi do bolj funkcionalnih prostorov, zato naj bi porušili vse nenosilne predelne stene, ki niso v skladu z novo zasnovo prostorov, nove predelne stene pa postavili tako, da se jih da odstraniti brez grobih gradbenih del ali posegov v konstrukcijo. »V nadstropjih je želeno, da so pisarniški prostori posameznih služb ločeni po različnih službah oziroma oddelkih ter da imajo skupne prostore, ki so namenjeni vsem uporabnikom posameznega nadstropja. Skupni prostori, ki naj bodo v vsaki etaži, so sanitarije, kopalnica z enim tušem za zaposlene, čajne kuhinje, sejne sobe in manjše govorilnice. Skupni prostori naj se umestijo ob notranje dvorišče, ki ga je mogoče tudi deloma izrabiti ter v njegovem okviru umestiti tudi neposredno komunikacijo med severnim in južnim traktom objekta,« so zapisali v projektni nalogi, ki razkriva še želje, da bi se v mansardi uredila tudi manjša telovadnica.
