Kot je na oktobrski seji občinskega sveta poudarila kranjskogorska županja Henrika Zupan, cilj odloka ni omejevanje turizma ali občanov, ki se ukvarjajo s sobodajalstvom, temveč predvsem ohranjanje stanovanj za bivanje in preprečevanje njihovega vse večjega spreminjanja v turistične nastanitve. »Želimo si, da bi naša dolina ostala živa,« je poudarila.
Kranjska Gora je namreč med občinami, ki jih je država uvrstila na seznam območij z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega oddajanja. Zakon o gostinstvu za te občine določa osnovno omejitev 60 dni oddajanja posameznega stanovanja na leto, občinam pa omogoča, da glede na lokalne razmere določijo tudi drugačno omejitev, od 30 do 270 dni.
Kranjskogorska občina je ureditev pripravila na podlagi strokovne analize, ki je pokazala, da se stanovanjske in turistične razmere med posameznimi območji razlikujejo. Analiza je temeljila predvsem na presoji, ki meri razmerje med javnim interesom, ohranjanjem stanovanjskega fonda ter zasebnimi in gospodarskimi interesi ponudnikov turističnih nastanitev.
Več kot milijon prenočitev
Po oceni občine se v kratkotrajni najem oddaja približno 420 stanovanj. Natančnega števila sicer ne morejo določiti, saj podatki registra nastanitvenih obratov ne omogočajo zanesljivega razlikovanja med stanovanji in drugimi nastanitvenimi enotami. Prav tako ni podatkov o tem, koliko dni je posamezno stanovanje dejansko oddano.
Je pa v občini lani po podatkih Statističnega urada RS nastalo več kot milijon turističnih prenočitev, natančneje 1.012.093, pri čemer so vštete vse vrste nastanitev. Po zadnjem potrjenem popisu iz leta 2021 je bilo v občini 4156 stanovanj, od tega 2568 naseljenih in 1588 nenaseljenih. Nenaseljenih je bilo torej približno 38 odstotkov stanovanjskega fonda, vendar ta podatek sam po sebi ne pove, koliko teh stanovanj je primernih za dolgoročni najem ali kako se uporabljajo.
Pomemben del razprave so tudi cene nepremičnin. Mediana prodajne cene stanovanj je v tej občini leta 2024 znašala 4810 evrov za kvadratni meter, leta 2025 pa je po podatkih Geodetske uprave RS za območje Kranjske Gore z okolico dosegla 5420 evrov za kvadratni meter.
Štirinajst pripomb in amandma
V času javne obravnave predlaganega odloka je občina prejela 14 pripomb in pobud. Med njimi so bili predlogi, da bi na območju A, kjer velja omejitev 60 dni, dovolili oddajanje do 180 dni, na območju C pa do 270 dni. Odprla so se tudi vprašanja gospodarskih posledic, pravne določnosti in sorazmernosti ureditve. Prav povečanje dovoljene dobe oddajanja na območju C je bilo tudi predmet amandmaja, ki ga je pred sejo vložil svetnik Blaž Veber (Alpska lista). S sopodpisniki so predlagali, da se omejitev tam s 180 poveča na 270 dni na leto, vendar svetniki predloga niso podprli.
Veber je opozoril, da so lahko družbe z omejeno odgovornostjo in samostojni podjetniki doslej dejavnost opravljali vse leto, medtem ko bodo po novi ureditvi tudi zanje veljale omejitve, če oddajajo stanovanja v kratkotrajni najem. Po njegovih besedah lahko sobodajalci, ki dejavnost opravljajo pod drugačnimi pogoji, že zdaj oddajajo do 150 dni na leto. Opozoril je tudi, da naj bi povprečna zasedenost nastanitev po analizi znašala 105 dni, ter ocenil, da odlok ne rešuje vprašanja enodnevnih gostov. Ukrep je označil za »strel v koleno« in menil, da bi bilo smiselno počakati na morebitni interventni zakon. Če bi bil sprejet, bi po njegovih besedah predvideni enoletni moratorij občini omogočil, da zadevo še enkrat temeljito preuči.
Županja je odgovorila, da odločitev ni bila sprejeta na podlagi osebnih presoj nje ali posameznih svetnikov, temveč da so zato naročili strokovno presojo, na kateri temelji predlagana ureditev.
Različni pogledi na prihodnost občine
Razprava je pokazala tudi različne poglede na to, kako uskladiti turistični razvoj in potrebe prebivalcev. Svetnica Polona Bačnar (Živimo v dolini) se je vprašala, čigavi interesi so v ozadju predloga o razrahljanju omejitve, in poudarila, da so svetnike izvolili občani.
Svetnik Franci Koražija (SD) je opozoril, da se mora občina držati usmeritve, da je turistična občina. »Če smo se odločili, da bomo imeli turistično občino, temu sledimo,« je poudaril in menil, da je treba posledice množičnega turizma blažiti na druge načine. Svetnik Tomaž Petrovič (Živimo v dolini) je po drugi strani poudaril, da je namen zakonske ureditve izboljšati dostopnost stanovanj in prispevati k znižanju cen. Prepričan je, da je sprejeti odlok v korist občanov.