Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so februarja na treh lokacijah na Pohorju pripravili tri predavanja za lokalno prebivalstvo. Namen je bil seznaniti obiskovalce z značilnostmi volka in pravilnim ravnanjem ob morebitni škodi, če do nje pride.
Volkovi so pomemben del naših gozdov in so bili nekoč prisotni po vsej Sloveniji, a so jih kasneje sistematično preganjali. Ohranili so se le na Kočevskem in Notranjskem. Po zavarovanju vrste v začetku 90. let prejšnjega stoletja si je populacija volkov opomogla in se razširila tudi v Alpe in predalpski prostor. Trenutno ocenjujejo, da je volkov v Sloveniji okoli 135.
Pohorje primerno za en do dva tropa
»Pohorje je po vseh značilnostih primerno za obstoj enega do dveh tropov. Trenutni trop je stabilen, možno pa je, da se bodo potomci pohorskega tropa razširili tudi na sosednja gozdnata območja,« je pojasnil Miha Mrakič, lovski načrtovalec iz ZGS, pristojen za pohorsko lovsko upravljalsko območje.
Ljudje smo skozi stoletja soobstoja z volkovi razvili številne mite in legende, ki so se, predvsem v pravljicah za otroke, ohranili do danes. Danes je situacija bistveno drugačna, kot je bila, ko so pravljice nastale, a strah pred volkovi ostaja. Pa je upravičen? Po mnenju predavateljev ne. Volkove smo tisočletja preganjali in jim s tem globoko vtisnili strah pred nami, zato se nas izogibajo in nas ne dojemajo kot potencialen plen. Srečanja z njimi so redka in običajno kratkotrajna. »Strah pred volkovi zaradi različnih mitov o njihovi krvoločnosti je vsekakor razumljiv, a volkovi so človeku praviloma nenevarni in se mu izogibajo. V primeru, da do bližnjega srečanja vseeno pride, ostanimo mirni, opozorimo na svojo prisotnost in se umaknimo. Če se sprehajate skozi gozd, imejte psa vedno na povodcu. V Sloveniji sicer ne poznamo primera napada volka na človeka,« je poudaril Igor Kopše, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Maribor.
Preprečevanje škode na pašnikih
Največ težav z volkovi imajo rejci drobnice. Zato je ključna preventiva: uporaba visokih elektromrež in drugih zaščitnih ukrepov. Rejec Matej Lončar iz osrednje Slovenije je poudaril, da so ukrepi uspešni, če jih dosledno uporabljajo. Na Pohorju je bila leta 2025 potrjena le ena škoda, ki jo je povzročil mladi disperger. »Takšni primeri so pričakovani, kadar volk naleti na nezaščiteno drobnico. Rejci morajo ob dogodku takoj obvestiti ZGS, da se ukrepa,« pojasnjuje Izidor Cojzer, vodja lovišča s posebnim namenom Pohorje.