Dvorana II. slovenskega tabora v Žalcu je bila pretesna za vse, ki so prišli na javno razgrnitev državnega prostorskega načrta (DPN), v katerem so zajeti ukrepi, ki bi v prihodnje bistveno izboljšali poplavno varnost v Savinjski dolini. Tu je Savinja leta 2023 v nekaj urah ogrozila življenje na desetine ljudi, uničila številne domove, ceste in kmetijske površine. Država je po letih usklajevanj sistematično pristopila k načrtovanju ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, suhi zadrževalniki, ki bi ob ekstremnih padavinah zadržali del vode ter zmanjšali višino in poplavni val, ki ogroža naselja, pa so eden ključnih elementov v predlogu DPN, katerega sprejemanje se vleče že več kot dve desetletji.
Osem suhih in en mokri zadrževalnik
Poplavni ukrepi so načrtovani na približno 23 kilometrov dolgem odseku Savinje med Letušem, kjer se reka Paka izliva v Savinjo, in mestom Celje ter na širšem območju vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Ureditev zajema skoraj 1100 hektarjev površin v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Prebold, Tabor in Mestni občini Celje.
Kot je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, so pri načrtovanju prišli do rešitev, ki so osnova za pogovor in sprejem razumnih odločitev. »Dejstvo je, da smo vodi veliko zemljišč vzeli za poselitev in ta dolg moramo naravi vrniti. To je cena podnebnih sprememb. Reka Savinja teče po tej dolini in zadrževalniki morajo biti ob vodi,« je poudaril Novak. DPN predvideva ob Savinji umestitev osmih suhih zadrževalnikov, in sicer v Levcu, Dobriši vasi, Rojah, Šempetru, Dobrteši vasi, Latkovi vasi, Letušu ter ob Bolski v Kaplji vasi, načrtovan pa je tudi en mokri oziroma večnamenski zadrževalnik na Gozdnici.
Prav tako so načrtovani visokovodni nasip Vrbje, ureditev Savinje, Ložnice, Bolske, Podvinske struge in Lave, Letuške struge in območja v Petrovčah ter mostovi na Savinji, Bolski, Strugi in Lavi. Ob tem je predvidena tudi prilagoditev cest in poti ter druge infrastrukture. Da narava in Savinja potrebujeta prostor, se strinja tudi braslovški župan Tomaž Žohar. »Vodi smo na račun urbanizacije skozi desetletja vzeli in pozidali skoraj vse površine ob njej, vse do Laškega. In to je nespremenljivo. Zgodovinsko gledano se je Savinja razlivala že nekoč, to kažejo karte iz časa Marije Terezije. A zdaj je napočil čas, da sprejmemo ukrepe, da bodo ljudje v prihodnje živeli bolj varno. Danes te varnosti ni,« pravi Žohar.
Koristi večje od stroškov naložbe
Kmetje so se v Žalec pripeljali s traktorji in sprejemu DPN v predstavljeni obliki odločno nasprotovali. Še več, zahtevali so umik DPN, čeprav določene ukrepe podpirajo. A suhi zadrževalniki bi po njihovem ogrozili obstoj preveč kmetij in vzeli najboljša kmetijska zemljišča v Spodnji Savinjski dolini, četudi bi jim država za to ponudila ustrezno odškodnino.
Javne razgrnitve v Žalcu se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Poudarila je, da razume skrb kmetov, a dejstvo je, da suhih zadrževalnikov žal ni mogoče umestiti v prostor, ne da bi posegli v kmetijska zemljišča.
Rok Sedminek, kmet iz Savinjske doline, je povedal, da so se z odločevalci pogovarjali, a rešitev, ki jo ponujajo, za kmete ni prava. »Zahtevamo umik DPN in ureditev Savinje od izvira proti izlivu z vsemi pritoki, ne pa umeščanje suhih zadrževalnikov nekje na sredini,« je pojasnil. Temu pritrjuje tudi hmeljar Aljoša Uršič, ki bi na račun suhih zadrževalnikov izgubil pet hektarjev rodovitne zemlje. Da predlagana umestitev objektov ogroža najboljša kmetijska zemljišča, poudarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. »Predlog DPN ne upošteva mnenj lokalnega okolja in bi lahko zmanjšal proizvodni potencial več kot tisoč hektarjev zemljišč ter ogrozil prihodnost 35 mladih kmetov,« je pojasnil in dodal, da predlagani šestmetrski nasipi težav ne bodo rešili.
S tem se ne strinja Sergej Hiti iz ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki je povedal, da hidrološko-hidravlična študija dokazuje, da bi se s predvidenimi ukrepi poplavna varnost tako stavbnih zemljišč, predvsem za stanovanjsko in proizvodno rabo, kot tudi kmetijskih površin bistveno izboljšala. »Izračunane koristi so večje od stroškov investicije, če upoštevamo izplačila potencialnih škod v primeru poplav.« Vrednost naložbe vseh predlaganih ukrepov je trenutno ocenjena na 490 milijonov evrov, izvedba pa je po besedah izdelovalcev možna v približno sedmih letih.