Propad vseh večjih mestnih gradbincev je v Mariboru povzročil skoraj desetletno zatišje, v katerem se razen individualnih gradenj ni zgradilo ničesar opaznejšega. Tega mrtvila je zdaj dokončno konec. Maribor doživlja nov gradbeni zalet, tudi po zaslugi državnih naložb. Novo Pobrežje se imenuje ta čas največji gradbeni projekt državnega stanovanjskega sklada. Soseska na vzhodu mesta bo ponujala od 420 do 450 najemnih stanovanj, od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. Sklad zdaj s projektnim natečajem išče najustreznejšo urbanistično-arhitekturno rešitev za svojo mariborsko naložbo, ki naj bi se udejanjila najpozneje leta 2025.
Do takrat naj bi se mestno tkivo na zahodu, na Studencih, razraslo za več kot tisoč novih stanovanj. Tudi tam je aktiven državni stanovanjski sklad, ki bo prihodnje leto začel gradnjo soseske Pod Pekrsko gorco s 370 najemnimi stanovanji. »V prvi etapi je predvidenih 210 stanovanj, v drugi pa 160,« pravijo v stanovanjskem skladu. »Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja prve etape načrtujemo za letos, začetek gradnje pa v začetku leta 2019.«
Nepremičninski agenti nestrpno čakajo novogradnje
Nedaleč stran je že mogoče opazovati projekt zasebnih vlagateljev. Studenci Sunset Elite se imenuje naselje 21 vrstnih nadstandardnih hiš, ki ga vzpostavlja podjetje SH Global. Na Studencih namerava v prihodnje zgraditi še 120 stanovanj, obenem pa v podjetju napovedujejo še projekt z dvema večstanovanjskima objektoma z 200 stanovanji in 30 hišami, je poročal časnik Večer. Še elitnejše naselje zaprtega tipa hoče naložbenik udejanjiti v Radvanju. Podobno visokoleteče so napovedi podjetja Novogradnje Maribor, ki za pomlad 2019 napoveduje zgraditev desetih večstanovanjskih objektov s 400 do 500 stanovanji. Manjša naselja vrstnih hiš se ta čas gradijo tudi v okolici Maribora, med drugim v Račah in Pernici.
»Vsi ti projekti se udejanjajo veliko prepozno,« je prepričan Branko Potočnik iz nepremičninske agencije Insa. »Povpraševanje je veliko, ponudbe pa je malo. Če bi do konca leta 2019 prišlo na trg do 500 novih stanovanj, to na trgu ne bi smelo povzročiti težav.«
Nepremičninskih strokovnjakov ne preseneča napovedani gradbeni bum, saj v Mariboru – kot že rečeno – primanjkuje kakovostne ponudbe rabljenih stanovanj, še bolj pa novogradenj. Obenem je zanimanje za gradnjo pospešil padec cen (predragih) zazidljivih zemljišč.
Manj gotovosti pa je v napovedih, kolikšno ceno lahko pričakujejo graditelji. V geodetski upravi ugotavljajo, da cene nepremičnin v Mariboru zlagoma rastejo, so pa še zmeraj krepko oddaljene od cenovnega vrha leta 2008, ko je kvadratni meter rabljenega stanovanja v poprečju stal 1360 evrov. Po podatkih geodetske uprave so lani rabljena stanovanja menjala lastnika po povprečni ceni 1120 evrov za kvadratni meter, kar je več kot dvakrat ceneje kot v Ljubljani. Potočnik zaznava, da se stanovanja v Mariboru zdaj vendarle občutneje dražijo, cene so letos v povprečju porasle za kar dvajset odstotkov. Pri kateri ceni se bo ta rast ustavila, bo odvisno predvsem od ponudbe novogradenj. Potočnik domneva, da se bodo cene novogradenj gibale od 1600 do 2000 evrov na kvadratni meter.
Oddajanje v najem se v Mariboru izplača
Kako bo ponudba več sto državnih najemnih stanovanj vplivala na mestni nepremičninski trg, je še težje napovedati. Dejstvo je, v Mariboru dejavnost najemnega trga stanovanj podpovprečna. »Skromno povpraševanje po tržnem najemu stanovanj za trajnejše reševanje stanovanjskega vprašanja je v Mariboru poglavitni razlog za razmeroma majhno dejavnost najemnega trga glede na razpoložljivi fond stanovanj,« ugotavljajo v geodetski upravi.
Obenem je tukaj oddajanje stanovanj v najem bistveno donosnejše kot v Ljubljani ali na Obali. Tržne vrednosti stanovanj so namreč v primerjavi z Ljubljano in Obalo za okoli polovico nižje, povprečna najemnina pa je nižja le za okoli tretjino. Po podatkih geodetske uprave je treba za 50 kvadratov veliko stanovanje v Mariboru v povprečju odšteti 290 evrov na mesec.
