V Velenju je na listi kandidatov v primerjavi s prejšnjimi volitvami le eno že znano ime. Foto: Mojca Marot
Kdo kandidira za župana Velenja? Harmonikar, profesorica in nekdanji rudarji v boj z Dermolom
V Mestni občini Velenje se obeta zanimiva bitka za župana oziroma županjo, saj sta med sedmimi kandidati prvič tudi dve ženski. Na listi kandidatov je v primerjavi s prejšnjimi volitvami le eno že znano ime, in sicer aktualnega župana Petra Dermola. Ta je s prepričljivo, skoraj 69-odstotno podporo že v prvem krogu premagal vseh pet tekmecev pred štirimi leti.
Peter Dermol (Socialni demokrati, Stranka generacij in Volt Slovenija): Velenje pripada vsem
Peter Dermol
Aktualni 48-letni župan Peter Dermol, ki je tudi državni svetnik, kandidira s podporo volilk in volilcev, poleg Socialnih demokratov pa sta mu podporo namenili še dve stranki, ki ju kljub različnim programskim usmeritvam povezujejo skupna stališča glede nadaljnjega razvoja Velenja in prihodnosti Šaleške doline. »V zadnjih šestih letih smo skupaj naredili veliko, a pred nami je obdobje, ki bo za prihodnost Velenja in vse Šaleške doline izjemno pomembno. Velenje se sooča z enim največjih družbenih in gospodarskih izzivov v zgodovini. Preobrazba energetike, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, cenovno dostopno ogrevanje, kakovostno zdravstvo in nadaljevanje ključnih razvojnih projektov so vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenje naših ljudi. Pri tem ne gre za politično pripadnost, temveč za prihodnost naše skupnosti, saj Velenje pripada vsem,« pravi Dermol, ki bi blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, kjer je bil dve leti tudi direktor, ohranil za morebitna krizna obdobja.
Nejc Pačnik (SDS): Treba je prisluhniti ljudem
Nejc Pačnik
Leta 1990 rojeni Škalčan Nejc Pačnik je Velenjčanom najbolj poznan kot glasbenik, nekdanji svetovni prvak v igranju diatonične harmonike. Za seboj ima več kot sto zmag na tekmovanjih doma in v tujini, danes v svoji glasbeni šoli svoje znanje igranja harmonike uspešno predaja mladim. Program, s katerim se predstavlja v javnosti, je poimenoval Za sveže Velenje, temelji pa na transparentnem in odprtem delovanju občine, gospodarski prihodnosti in medgeneracijskem sodelovanju. »Zavzemam se za pregledno porabo javnega denarja, večjo vlogo krajevnih skupnosti, privabljanje novih vlagateljev, dostopna stanovanja za mlade, boljše zdravstvo in razvoj izobraževanja ter športa,« pravi Pačnik. Poudarja, da ima Velenje bogato industrijsko znanje, uspešne ljudi, močna društva, pa tudi izjemno naravo, a je vse to treba ohraniti in nadgraditi. »Ne kandidiram zato, da bi spreminjal vse, kar je bilo doslej dobrega in narejenega, ampak zato, da odpravimo tisto, kar ne deluje, in Velenje odpremo novim priložnostim,« pravi Pačnik.
Alenka Gortan (Demokrati): Mesto bi povezala v celoto
Alenka Gortan
Velenje je zadnji trenutek dobilo še eno žensko kandidatko za županjo, Alenko Gortan, za katero so kandidaturo vložili Demokrati. Je magistrica znanosti in profesorica angleškega in španskega jezika ter literarna prevajalka z zajetnim opusom (več kot 40 literarnih del). Je poročena in mama dveh odraslih otrok. Mestna svetnica je že od leta 2010, za županjo pa se je odločila kandidirati, ker meni, da ima Velenje velik potencial za nadaljnji razvoj. V Velenju vidi znanje, sposobne ljudi in številne razvojne možnosti, ki bi jih kot županja povezala v celoto in usmerila v prihodnost mesta, ki ponuja kakovostno življenje vsem generacijam, privablja mlade ter starejšim zagotavlja varno in dostojno življenje. Sama izpostavlja šest ključnih področij: izhod iz premogovne regije, ki prinaša priložnost za nove zaposlitvene priložnosti v povezavi z zelenim in pravičnim prehodom, dostopnejša stanovanja za mlade, krepitev zdravstvenih kadrov in zdravstvenega doma, zanesljivo in dostopno ogrevanje, tekoč promet in reševanje problematike prometnih zastojev.
Veronika Juvan (NSi): Čas je za spremembe
Veronika Juvan
Oseminštiridesetletna Veronika Juvan, tudi predsednica mestnega odbora stranke NSi Velenje, je prav tako kandidatka za županjo Mestne občine Velenje. Rodila se je na Kozjanskem, v družini petih otrok. »Oče je delal v železarni Štore, mama je bila gospodinja, jaz pa sem se iz skromne podeželske vasice že kot 16-letno dekle preselila v Šaleško dolino,« pove Juvanova, mama dveh odraslih sinov in babica treh vnukov. Najprej se je izučila za šiviljo in se pred 26 leti zaposlila v Gorenju. Nase je opozorila pred sedmimi leti, ko se je ob velikem protestu v Gorenju javno izpostavila in opozorila na krivice, ki so se dogajale zaposlenim. Nato je ob delu končala študij za inženirko mehatronike in je kontrolorka kakovosti. »V lokalno politiko sem vstopila leta 2016, osem let sem mestna svetnica. Za kandidaturo sem se odločila, ker menim, da je čas za spremembe. Prioriteta so stanovanjska politika, družine, šolstvo in kadri, mladi, tudi Velenje bi moralo imeti odprti bazen in zavetišče za živali,« pravi Juvanova.
Asmir Bećarević (Ljudska iniciativa Velenje): Za mesto enakih možnosti
Asmir Bećirević
Nekdanji rudar, ustanovni član Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije, še sveži diplomant menedžmenta v sociali, je v Slovenijo prišel s starši iz BiH kot dveletni fant, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil v premogovniku, kjer je, nazadnje kot vodja priprave, delal dobrih 25 let. Bećarević kandidira za župana s podporo Ljudske iniciative Velenje (LIV), ustanovljene pred dvema letoma, ko so začeli opozarjati na visoke zneske na položnicah za ogrevanje. V LIV se zavzemajo za jasno vizijo razvoja mesta, ki temelji na znanju, ki ga v dolini že premorejo. »Cilj prvega mandata in njegovih podpornikov je zanesljivo in cenovno vzdržno ogrevanje, zagotavljanje delovnih mest in gospodarske prihodnosti, dostopnejša stanovanja, boljši pogoji za vsakdanje življenje v vseh naseljih, dostopen šport in razvoj domačih športnikov, mestna kavarna, ki bo prostor povezovanja, varnejše Velenje, pregledna občina in boj proti korupciji. »Smo najbolj ljudska ekipa z jasnim ciljem popeljati Velenje v prvo ligo,« napoveduje Bećarević.
Danes že upokojeni 64-letni univerzitetni diplomirani inženir rudarstva je delal v premogovniku, na Srednji tehnični rudarski šoli je poučeval matematiko in fiziko, bil pa je tudi direktor Javnega zavoda za turizem Šaleške doline in več drugih družb. Še vedno je mestni svetnik, zato težave Velenja dobro pozna. »Računamo, da bomo število svetniških mest ne samo ohranili, temveč jih bomo skušali še povečati,« je dejal ob predstavitvi in poudaril, da bodo delali odgovorno in transparentno. Med prioritetami je definiranje gospodarskih stebrov, ki bi morali Velenje in Šaleško dolino znova pripeljati na vodilno mesto med mestnimi občinami po dodani vrednosti na zaposlenega. »Čaka nas preoblikovanje daljinskega ogrevanja, kjer že šest let iščemo rešitev, kako izstopiti iz premoga. Učinkovitost občinske uprave je treba izboljšati, uvesti kontroling proračuna, izvesti jasna in transparentna javna naročila in participativni proračun,« poudarja Lenart, ki se zaveda tudi pereče težave pomanjkanja stanovanj v občini.
Faruk Pijuković (Rešitev – Stranka upokojencev Slovenije): Priložnost za vse generacije
Faruk Pijuković
Danes že upokojeni rudar Faruk Pijuković, z vzdevkom Crni, po lastnih navedbah je bil tudi profesor in športnik, je oče devetih otrok in dedek 16 vnukov. Velenjčani ga poznajo kot prostovoljca in krvodajalca, ki je kri daroval več kot 60-krat. Verjame v solidarnost, zavzema se za podporo družinam, zdravo mladino ter spoštovanje starejših, boljšo zdravstveno oskrbo in spoštovanje vseh, ki so z lastnim delom gradili našo državo in ne nazadnje tudi mesto Velenje. Leta 1988 je bil razglašen za najhrabrejšega Jugoslovana, kar priča o njegovem pogumu, odločnosti in pripravljenosti pomagati sočloveku tudi v najtežjih trenutkih. »Kot kandidat za župana verjamem, da mora biti občina v službi občanov. Zavzemam se za transparentno porabo javnega denarja, razvoj gospodarstva, boljše pogoje za mlade, dostojno življenje upokojencev ter nadaljnji razvoj športa, kulture in družbenega življenja v Velenju. Moje vodilo je preprosto, da mora Veleje ostati mesto ljudi, dela, solidarnosti in priložnosti za vse generacije.
Prihodnost odvisna od energetske lokacije in strategije
Velenjski mestni svetniki so v začetku poletja potrdili osnutek vizije in strategije razvoja občine do leta 2040. Gre za najpomembnejši razvojni dokument za prihodnost Velenja, ki je hkrati dolgoročni načrt razvoja v času velikih družbenih, gospodarskih, okoljskih in energetskih sprememb ter določa ključne usmeritve, cilje in projekte, ki bodo usmerjali razvoj občine v prihodnjih petnajstih letih.
»Velenje je skozi svojo zgodovino že večkrat dokazalo, da zna pogumno stopiti naprej, ko se znajde pred velikimi izzivi. In ravno zdaj smo pred veliko prelomnico, pred obdobjem prestrukturiranja, energetskega prehoda in novih razvojnih priložnosti. Naš cilj je jasen: ustvariti mesto, v katerem bodo ljudje radi živeli, delali, ustvarjali in ostajali. Mesto, ki bo prijazno do ljudi in narave ter odprto za nove ideje in priložnosti,« poudarja župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki se zaveda, da odgovora na eno ključnih vprašanj v Šaleški dolini še vedno nimajo. In sicer katere dejavnosti bodo po izstopu iz premoga zaživele na območju Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Po njegovem gre za strateško energetsko lokacijo z obsežnimi površinami, elektroenergetskimi priključki, plinovodnim omrežjem in drugo infrastrukturo, ki obeta možnosti za razvoj novih energetskih virov. A država za zdaj jasnih odgovorov o prihodnjih projektih in delovnih mestih še ni ponudila.
Velenje želi do leta 2040 postati tudi zeleno, vključujoče, pametno in odporno mesto z visoko kakovostjo bivanja. Še naprej razvijajo trajnostno mobilnost, posebno skrb namenjajo varovanju okolja, dostopnemu izobraževanju, kakovostnemu zdravstvu, kulturi, športu in socialni varnosti. Med pomembnimi razvojnimi področji so tudi energetski prehod, digitalna preobrazba, stanovanjska politika ter prestrukturiranje gospodarstva po opuščanju premogovništva. Vse tisto, kar poudarjajo in izpostavljajo posamezni županski kandidati, je torej že zajeto v sprejeti viziji. Nekateri pogrešajo zunanji bazen, čeprav imajo alternativo. Velenjsko jezero, ki je eno najčistejših in najlepših, Velenjska plaža pa že devet let zaseda sam vrh med naravnimi kopališči. Velenje ostaja tudi pomembno gospodarsko središče širše regije. To kažejo številke. Na nedavnem srečanju z gospodarstveniki je Dermol poudaril, da je v mestu več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Spodbudni so tudi gospodarski kazalniki. »Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2020 do lani znižala za polovico, z 9,97 na 4,6 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah pa se je v istem obdobju povečala s 37.463 na 56.811 evrov,« je razkril Dermol.