Dober recept je lahko začetek uspešne podjetniške zgodbe, vendar je pot od domače kuhinje do trgovske police precej daljša, kot se zdi na prvi pogled. Poleg okusnega izdelka so potrebni poznavanje zakonodaje, ustrezni pogoji za proizvodnjo, premišljena cena, embalaža, blagovna znamka in predvsem odgovor na vprašanje, kdo bo izdelek kupil. Prav to vrzel želijo v kamniškem podjetniškem inkubatorju in pospeševalniku KIKštarter zapolniti z novim Inkubatorjem okusov.
Program, ki so ga zasnovali skupaj z agencijo Rapido, je namenjen razvoju novih prehranskih podjetniških idej. Kot pojasnjuje vodja KIKštarterja Nika Škrjanec, imajo na tem področju že nekaj izkušenj. V njihovem okolju so se med drugim razvijale zgodbe BeLife Kombucha, Gaia Naturelle in Stride, sodelujejo pa tudi z manjšimi ponudniki. Ob podjetniški mreži in strokovnjakih imajo na voljo tudi kuhinjo z vzpostavljenim sistemom HACCP. »Veliko ljudi ima dobro idejo, vendar potrebujejo znanje, ustrezne pogoje in podporo pri vstopu na trg. Naš namen je, da takšne ideje dobijo priložnost postati tržno zanimivi izdelki in podjetja s potencialom za rast,« pravi Škrjanec.
V program se lahko vključijo posamezniki in ekipe, ki so šele na začetku. Ni jim treba že imeti podjetja, izdelane blagovne znamke ali dokončanega izdelka. Pričakujejo pa pripravljenost, da bodo o svoji zamisli razmišljali tudi kot o poslu.
Nabor izdelkov, ki bi lahko nastajali v inkubatorju, je širok – od namazov, napitkov in prigrizkov do novih načinov uporabe različnih surovin. Pri tem v KIKštarterju poudarjajo, da ni nujno, da bo začetna ideja program zapustila v enaki obliki, kot je vanj vstopila. Preverjanje odziva kupcev in prilagajanje izdelka sta namreč pomemben del razvoja.
Dober okus še ne zagotavlja kupcev
Začetnike pri razvoju prehranskega izdelka pogosto najprej prestrašijo predpisi, zakonodaja in zahteve sistema HACCP. Toda po izkušnjah Nike Škrjanec to ni nujno največja ovira, saj je tehnične in zakonske zahteve s strokovno pomočjo mogoče razmeroma jasno opredeliti.
Težji del se začne pri prodaji. »Največji poslovni izziv je po naših izkušnjah prodaja: kdo bo izdelek kupoval, zakaj ga bo izbral in ali ga lahko ponudimo po ceni, ki omogoča vzdržno poslovanje,« poudarja sogovornica. Izdelek, ki navduši prijatelje in družino, namreč še ni nujno izdelek, za katerega bodo kupci pripravljeni redno odšteti denar. Ko začne povpraševanje rasti, se pojavijo nova vprašanja: kako povečati proizvodnjo, ohraniti kakovost, zagotoviti dovolj surovin in hkrati obvladovati stroške. Zato želijo udeležence že od začetka prisiliti k razmišljanju dlje od recepta. »Dober izdelek mora imeti tudi premišljen poslovni model,« pravi Nika Škrjanec.
Prvi del Inkubatorja okusov bo obsegal deset strokovnih delavnic. Udeleženci se bodo ukvarjali z razvojem izdelka, oblikovanjem cene in blagovne znamke ter pripravo načrta prodaje. Pridobljeno znanje bodo sproti preverjali na lastnih projektih in skupaj s strokovnjaki ugotavljali, ali ima njihov izdelek tudi poslovni potencial. Po tem delu bodo izbrali tri ekipe, ki bodo dobile intenzivnejšo podporo. Vsaka bo prejela individualni razvojni načrt in najmanj deset ur mentorstva, na voljo jim bo tudi kuhinja KIKštarterja za razvoj in testiranje izdelkov. Predvidena je še pomoč pri stroških sestavin, embalaže in testiranj.
Pri izboru ne bo odločala zgolj izvirnost recepta. Ocenjevali bodo tržni potencial in izvedljivost ideje, napredek med programom in predvsem ljudi, ki stojijo za projektom.
»Veliko težo bo imela ekipa oziroma posameznik: njegova zavzetost, pripravljenost na učenje, odzivnost na povratne informacije in sposobnost premakniti idejo naprej,« pojasnjuje Nika Škrjanec. Iščejo ljudi, ki ne razmišljajo samo o prvih nekaj deset prodanih izdelkih, temveč tudi o večjih naročilih, novih prodajnih kanalih in morebitni širitvi na druge trge.
Lokalna surovina kot začetek večje zgodbe
Pomembno vlogo pri programu naj bi imelo tudi lokalno okolje. V KIKštarterju vidijo priložnost predvsem v povezovanju pridelovalcev, novih prehranskih podjetnikov in gostincev. Lokalna surovina tako ne bi bila zgolj del zgodbe o poreklu izdelka, temveč osnova poslovnega sodelovanja. »Lokalno okolje vidimo kot dobro izhodišče za razvoj izdelkov, ki lahko dosežejo tudi širši trg. Želimo povezati kakovostne lokalne surovine s podjetniškim znanjem, razvojem izdelkov in učinkovito prodajo,« pravi Nika Škrjanec.
Pri tem lahko imajo pomembno vlogo gostinci. Za nov izdelek so lahko prvi kupci, hkrati pa podjetniku hitro pokažejo, ali se zamisel obnese tudi zunaj domače kuhinje. Če sodelovanje uspe, lahko iz prvih naročil nastanejo dolgoročnejše povezave med lokalnimi dobavitelji, proizvajalci in gostinskimi ponudniki.
Ambicije Inkubatorja okusov so zato precej konkretne. Do konca projekta jeseni 2027 želijo na trg pripeljati tri nove prehranske izdelke in izbrane ekipe podpreti tudi pri razvoju njihovega poslovanja. Toda samo prihod izdelka na polico zanje še ne bo dokaz uspeha. »Pravi dokaz bodo izdelki, ki imajo kupce, ponovna naročila in možnosti za povečevanje prodaje,« poudarja Nika Škrjanec.
Na daljši rok želijo v Kamniku videti blagovne znamke, ki bodo iz začetnih idej prerasle v stabilna podjetja, sodelovale z lokalnimi dobavitelji, širile ponudbo in morda ustvarjale tudi nova delovna mesta. Nekatere bodo kupce iskale na trgovskih policah, druge na spletu ali v gostinstvu, najbolj ambiciozne pa tudi zunaj Slovenije. Prav tu bo tudi najpomembnejši preizkus Inkubatorja okusov. Ne v številu izvedenih delavnic ali nastalih prototipov, ampak v tem, koliko dobrih receptov bo čez nekaj let še vedno živelo kot dober posel.