Bronasti kip usnjarja talca, eno najprepoznavnejših povojnih del kiparja Borisa Kalina, je znova v središču pozornosti javnosti, tokrat kot del zgodbe o izgubi, iskanju in ponovni postavitvi kulturne dediščine. Kip, ki ga je v maniri socialističnega realizma zasnoval leta 1946, prikazuje stoječega talca z zvezanima rokama, pokončno držo in izrazom kljubovanja, s čimer simbolizira dostojanstvo usnjarjev, padlih med drugo svetovno vojno.
Spomenik je bil prvotno postavljen pred tovarno Utok v Kamniku, kjer je več kot pol stoletja opozarjal na spomin dvanajstih usnjarjev, ki so umrli med vojno. Arhitekturni načrt podstavka je prispeval Vinko Glanz, kar je delu dodalo jasno urbanistično in simbolno zasnovo javnega spomenika delavski zgodovini kraja.
Kopije kipa na osnovi obstoječega mavčnega modela
Po osamosvojitvi in propadu tovarne je območje nekdanjega industrijskega kompleksa doživelo temeljito preobrazbo v stanovanjsko sosesko Mali grad. V času gradbenih del je bil kip umaknjen in deponiran z namenom, da bi bil ponovno postavljen v novem urbanem okolju. Vendar se je v obdobju med letoma 2003 in 2004 zgodil prelomni trenutek – kip je izginil z deponije podjetja Žurbi Team, okoliščine izginotja pa do danes ostajajo nepojasnjene. Kljub več preiskavam ni bilo ugotovljeno, kdaj točno in kako je bil odtujen, prav tako ni znan storilec.
Po ocenah strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je bil kip odstranjen kljub opozorilom investitorju, da gre za zaščiten kulturni spomenik lokalnega pomena. Opozorila so predvidevala ustrezno varovanje in hrambo, vendar to v praksi ni bilo v celoti izvedeno, kar je odprlo številna vprašanja o odgovornosti pri zaščiti javne kulturne dediščine v času intenzivne urbanizacije.
Leta 2014 je občinska komisija ponovno odprla primer in predstavila ugotovitve o izginotju spomenika. Takrat je bilo izpostavljeno, da so krivci še vedno neznani, občina pa je razmišljala o več možnostih, med njimi tudi o kazenski ovadbi investitorja in o izdelavi kopije kipa na osnovi obstoječega mavčnega modela, ki ga hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Kip postavili v Knafličevem prehodu
Prav ta ohranjen model je omogočil nadaljnje korake k rekonstrukciji spomenika. Na njegovi podlagi je bil v livarski delavnici izdelan nov bronasti odlitek, kar je ponovno odprlo vprašanje avtentičnosti, a hkrati omogočilo, da se simbolni pomen dela vrne v javni prostor. Strokovne službe so ob tem poudarile, da gre za uveljavljen pristop pri obnovi izgubljenih spomenikov, kadar original ni več ohranjen.
Nova postavitev spomenika je bila določena v Knafličevem prehodu, lokaciji, ki je prostorsko in simbolno povezana z nekdanjo tovarno Utok. Po mnenju strokovnjakov gre za ustreznejšo rešitev z vidika dostopnosti, vidnosti in vključevanja v urbani prostor. Čeprav je okolica še vedno deloma gradbišče, naj bi po koncu del območje dobilo značaj manjšega javnega trga, kjer bo spomenik ponovno deloval kot osrednji spominski poudarek.
Projekt je bil končan tik pred 80. obletnico prve postavitve spomenika leta 1946, kar ima dodatno simbolno težo. Takrat ga je financiral nekdanji lastnik usnjarne Tone Knaflič kot poklon padlim delavcem, danes pa spomenik ostaja del registra kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena z jasnim varstvenim režimom.
Kljub dolgi zgodovini premikov, izginotja in ponovne postavitve ostaja kip usnjarja talca močan simbol delavske zgodovine Kamnika ter opomin na vojno nasilje in njegove posledice. Njegova zgodba hkrati razkriva tudi ranljivost kulturne dediščine v obdobjih hitrih prostorskih sprememb in investicijskih pritiskov.