Kranjske osnovne šole obiskuje veliko otrok, katerih družine so se priselile iz tujine. Ponekod v razredih je kar tretjina takih, ki ne razumejo slovensko. Skladno s slovensko izobraževalno zakonodajo jim je omogočeno dodatno učenje slovenščine, ki pa, kot opažajo v Kranju, marsikdaj za kakovostno spremljanje pouka ne zadostuje. Na kranjski mestni upravi zato snujejo predloge za spremembo zakonodaje, ki bi takšne otroke najprej uvrstila v enoletno pripravljalnico slovenskega jezika in kulture, šele nato pa bi začeli obiskovati pouk. Predloge bodo sicer na MO Kranj še dodelali, preden bodo glasovali o njihovem posredovanju na ministrstvo za izobraževanje. Že zdaj pa so naleteli na različne odzive. Medtem ko jih nekateri podpirajo, se drugim zdijo diskirminatorni.
Predloge za spremembe zakonodaje za izobraževanja otrok iz tujine je treba še nekoliko dodelati, preden bi o njih glasovali, po zadnji seji mestnega sveta pravi župan MO Kranj Matjaž Rakovec. Kot je poudaril, jih je mestna uprava pripravila po pogovorih z ravnatelji kranjskih šol, ki so izpostavili številne težave, povezane z izobraževanjem otrok tujih priseljencev, ki ne govorijo slovensko. Kot je povedala Tanja Hrovat, vodja urada za družbene dejavnosti na občini, je takih vse več. Na nekaterih šolah je v posameznih razredih že skoraj tretjina tistih, ki ne znajo slovensko, kar onemogoča izvajanje pouka, prav tako tem otrokom onemogoča kakovostno sledenje pouku, oblikovanje skupinske dinamike, otrokom, ki ne razumejo slovensko, pa šolanje predstavlja velik stres.
Najprej na preizkus, potem v pripravnico in šele nato v šolo
Kot je poudarila Hrovatova, v mestni upravi zato predlagajo spremembo zakona o osnovni šoli in drugih zakonov, ki opredeljujejo pravico otrok do vzgoje in izobraževanja. Ko bodo predloge dodelali, jih bodo posredovali ministrstvu za izobraževanje, če jih bodo mestni svetniki podprli. Ob prvem vpisu otroka v šolo bi se po predlogu občinske uprave moralo preveriti njegovo znanje slovenskega jezika. Vnaprej bi pripravili enotna preverjanja – govorna za prva dva razreda osnovne šole, govorna in pisna pa za vse ostale razrede. Preizkusi bi veljali za vso državo. V primeru, da šolska svetovalna služba ugotovi, da otrok ne zna slovensko na ustrezni ravni, starše napoti na vpis otroka v slovensko pripravljalnico, to je enoletno učenje slovenskega jezika in spoznavanje slovenskih običajev oziroma kulture.
Slovenska pripravljalnica bi se izvajala v popoldanskem času v prostorih osnovnih šol, pouk pa bi izvajale osebe, ki že zdaj izvajajo dodatne ure slovenščine oziroma po potrebi še medkulturni mediatorji in učitelji. Lahko bi jo izvajali za dve ali tri šole hkrati. Vključitev in obiskovanje bi bila za napotene otroke obvezna, z vpisom vanjo bi pridobili potrdilo o šolanju. Ob koncu leta bi morali opravljati preizkus znanja, s katerim bi pridobili certifikat o znanju slovenskega jezika na določenem nivoju, s katerim bi se lahko naslednje šolsko leto vpisali v redni pouk, je opisala Hrovatova.
Pomisleki glede enakih možnosti do izobraževanja
Kot je poudarila Hrovatova, je treba spremembe uvesti tudi v vrtcih, pri čemer je mestna uprava predlagala, da bi se uvedel normativ največ treh otrok, ki ne govorijo slovensko, v vsakem vrtčevskem oddelku. Vendar pa so mestni svetniki izražali različna mnenja o številu vključenih otrok brez znanja slovenščine, saj so potrebe po njihovem vključevanju, kot opažajo v Kranjskih vrtcih, precejšnje. Zato bodo ta del predloga še podrobneje preučili, preden bodo mestni svetniki o celotnem paketu predlogov glasovali.
Medtem ko je kar nekaj svetnikov jasno izrazilo podporo predlogom za spremembo šolske zakonodaje, so bila nasprotovanja redka. Da predlogov ne podpira, je jasno povedala svetnica Levice Ana Černe, ki je predlagani ukrep pripravljalnice slovenščine označila za diskriminatoen, saj onemogoča otrokom enake možnosti. »Vsi otroci imajo pravico do enake obravnave v šolskem sistemu. Če nekomu postaviš predpogoj za šolanje, je to diskriminacija. Če starši zaradi katerega koli razloga ne boi vpisali v ta tečaj, na primer zaradi zanemarjanja otroka, ne bi bil nič kriv, onemogočena pa mu bi bila vključitev v šolski sistem. To je verjetno celo protiustavno, saj je osnovno šolanje obvezno,« razmišlja. »Vprašajmo se raje, kako te ljudi vključiti in kako vsem otrokom v Kranju zagotoviti dostop do javnega šolstva, ki je največji izenačevalec družbenih razlik. Vse otroke je treba obravnavati enakovredno, ne glede na to, od kod prihajajo,« je jasna Černetova.
Podobno meni tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Prepričan je, da bi lahko otroke in njihove starše v družbo lažje integrirali v skupnost s pomočjo večjega števila kulturnih mediatorjev, za zagotovitev katerih bi morali terjati državo. »Reševanje teh težav ne bi smelo potekati na plečih najbolj ranljivih, torej otrok tujcev, ki so prišli na delo v Slovenijo. Namesto integracije bi šlo pravzaprav za getoizacijo,« je prepričan. x
