V Krajinski park Sečoveljske soline je umeščenih več kot 100 solinarskih hišic, ki so razpršene ob kanalih solin in so vse od opustitve gospodarske proizvodnje soli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prepuščene počasnemu propadanju. Raziskovalci Univerze v Ljubljani so, izza oken Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, prepoznali potencial območja in s študenti različnih fakultet ljubljanske univerze izračunali, kako bi hiške lahko sanirali na naraven način.
»Dejstvo je, da je tam treba paziti na varstvo naravne in kulturne dediščine, zato smo morali biti pozorni na hrup in obliko hišic. Razmišljali smo v smeri, kako naravno pridobivati elektriko in vodo s pomočjo vetra in sonca, pri čemer hišic nismo smeli preveč obremeniti zaradi statičnih zahtev,« nam je razložil mentor projekta Valter Suban s Fakultete za pomorstvo in promet. Nalogo so izpeljali v sodelovanju s piranskim Pomorskim muzejem kot upravljalcem hišk in Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Študenti združili moči
Študent Biotehniške fakultete je razdelal omejitve glede poseganja v prostor v zavarovanem območju, študentka Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je priskrbela predloge za konstrukcijo hišice, ki bi ustrezala tamkajšnjim specifičnim razmeram. Študenta Fakultete za elektrotehniko sta raziskala možnost izkoristka moči vetra in sonca za pridobivanje in shranjevanje električne energije, kar bi omogočalo energetsko samooskrbo hišic. Strehe bi po njihovem predlogu obnovili s fotovoltaičnimi korci, vetrnice pa skrili v dimnike hišk.
Na Fakulteti za strojništvo so raziskali možnost izkoristka sonca za pridobivanje toplote, ki bi nato služila za segrevanje morske vode, iz katere bi s primernim evaporatorjem pridobivali sladko vodo. Na takšen način bi bile hišice avtonomne tudi z vidika pridobivanja vodnih virov in ogrevanja. Izračune za predelavo morske vode v sladko in odvajanje slanice v solna polja sta prispevala študenta Fakultete za pomorstvo in promet. Za komunikacijo z javnostjo pa je poskrbela študentka Fakultete za družbene vede.
»Hiške so lahko samooskrbne, vprašanje je le, koliko,« nam je o rezultatih projekta povedal Suban in dodal, da je to odlično izhodišče za nadaljevanje raziskave, zato so s študenti že prijavili nov projekt, v katerega bodo vključili tudi upravljalca krajinskega parka, podjetje Soline.
