Po besedah stroke leži sedanja tržnica na izjemno pomembnem arheološkem območju, ki je bilo poseljeno že od neolitika naprej, posebej pomembno pa je bilo v železni dobi ter v času pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Arheološke raziskave so minuli teden začeli na notranjem dvorišču tržnice. Na Mestni občini Kranj (MOK) so ob tem pojasnili, da gre za enega ključnih prostorov starega Kranja in eno redkih območij v središču mesta, ki še ni bilo celovito arheološko raziskano.

Kaj vse se skriva na območju kranjske tržnice?

Tržnica leži na izjemno pomembnem arheološkem območju. Foto: MOK

Da velja območje starega mestnega jedra Kranja za eno od arheološko najpomembnejših območij v Sloveniji in pričakujejo pomembne ostaline iz različnih zgodovinskih obdobij, so potrdili tudi na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS, OE Kranj).

»Namen raziskav je čim bolj natančno določiti razprostranjenost, globino in ohranjenost arheoloških plasti, da bomo lahko ustrezno načrtovali nadaljnje raziskave in po potrebi prilagodili tudi posege pri prenovi. Gre za primer dobrega sodelovanja med stroko in investitorjem pri varovanju kulturne dediščine,« je pojasnila konservatorka iz omenjenega zavoda Mateja Ravnik.

Odkrili množične grobove

Na kranjski občini so spomnili, da je bilo območje okoli cerkve sv. Kancijana in tovarišev stoletja prostor pokopavanja, arheološke raziskave na širšem območju pa so doslej odkrile skoraj 3000 grobov, zaradi česar sodi med največja zgodnjesrednjeveška grobišča v srednji Evropi. Tudi na območju tržnice, so poudarili na občini, zato strokovnjaki pričakujejo dobro ohranjene arheološke plasti, med drugim grobove, ostanke srednjeveških objektov ter sledi prazgodovinske, rimske in poznoantične poselitve.

Pomagajo tudi občani

V okviru kranjske občine so v zadnjih mesecih na temo gradnje nove tržnice pripravili več delavnic, posvetov s strokovno in splošno javnostjo ter spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 700 občanov. Izvedli so tudi srečanje s ponudniki, pridelovalci in kmeti, ki svoje izdelke prodajajo na obstoječi mestni tržnici. Predstavili so potrebe, izkušnje in predloge za ureditev prostora. Kot smo poročali, bo v gradnjo težko pričakovane pridobitve usmerjen tudi del sredstev, ki so se v kranjskem proračunu zbrala z igrami na srečo.

MOK je za izvedbo raziskav pridobila sredstva ministrstva za kulturo, ki raziskave v celoti sofinancira prek javnega poziva za sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine. Ministrstvo je izdalo tudi kulturnovarstveno soglasje za izvedbo raziskav, na podlagi rezultatov raziskav pa bodo na ZVKDS pripravili nadaljnje usmeritve za varstvo kulturne dediščine in nadaljnje načrtovanje prenove mestne tržnice.

Lani odkupili vse lastniške deleže

»Na treh mestih že poteka strojno testno sondiranje, v prihodnjih dneh pa bo sledilo še sondiranje za pripravo statične presoje objekta na Glavnem trgu 5. Rezultati obeh raziskav bodo pokazali, kakšni posegi bodo na objektu mogoči in kako obsežna bodo nadaljnja arheološka izkopavanja,« so povedali v kabinetu kranjskega župana Matjaža Rakovca.

Kaj vse se skriva na območju kranjske tržnice?

Arheološke raziskave so začeli na notranjem dvorišču tržnice. Foto: MOK

Župan je poudaril, da ne gre le za gradbeni projekt, ampak projekt, ki ima za Kranj veliko širši pomen. Dejal je, da bodo predhodne arheološke raziskave pomembno vplivale na pripravo projektne in investicijske dokumentacije ter začrtale nadaljnjo časovnico in finančni okvir prenove tržnice.

»Veseli me, da nam je konec lanskega leta uspelo zaključiti dolgoletno zgodbo odkupa vseh lastniških deležev in s tem ustvariti pogoje, da smo lahko začeli načrtovati celovito prenovo mestne tržnice,« je še dodal Matjaž Rakovec. 

Priporočamo