Slovenija je že mednarodno stičišče za raziskovanje in razvoj v številnih industrijah, glede na trende posodabljanja zakonodaje v industriji konoplje v regiji pa ima priložnost, da postane tudi mednarodno stičišče za raziskave na področju industrije konoplje kot gospodarske panoge. To je po besedah generalnega direktorja in izvršnega producenta ICBC Alexa Rogersa tudi glavni razlog, da so konferenco organizirali pri nas.
Vrstijo se številne reforme
»Na lastne oči sem videl, kako zagovorniki konoplje v regiji trdo garajo, da bi dosegli ravnovesje v zakonodaji na področju konoplje, ki bi usklajevalo inovacije, regulacijo, priložnosti in močne pozitivne posledice za javno zdravstvo. Na celotni evropski celini se v zadnjih letih na tem področju vrstijo številne pomembne reforme in z navdušenjem spremljam, kaj se bo zgodilo na Balkanu, še posebno pa me zanima, kdaj se bo Slovenija resno pridružila tej splošno pomembni mednarodni razpravi,« pravi Rogers.
Sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade dr. Metka Paragi je povedala, da konferenca poteka v najboljšem možnem času, saj pri nas okoli 80 odstotkov državljanov podpira uporabo konoplje, 40 odstotkov jo tudi uporablja. Ne nazadnje so uporabo konoplje v medicinske namene zapisali tudi v koalicijsko pogodbo, z ureditvijo področja pa želijo uničiti črni trg. V Sloveniji se tudi več društev zavzema za spremembo zakonodaje, vse več pediatrov, pacientov in uporabnikov pa ugotavlja, da konoplja izredno ugodno vpliva na telo.
Na konferenci so razpravljali tudi o raziskovanju endokanabinoidov, razvijajoči se znanosti o gojenju konoplje, trendih v tehnologiji in industriji konoplje, prizadevanjih za modernizacijo zakonodaje na področju konoplje po svetu, predpisih in skladnostih z zakoni poslovne priložnosti za balkansko regijo in trenutnem stanju na mednarodnih trgih.
Pomembna nadzor in transparentnost
Eden izmed udeležencev konference, Falk Altenhöfer iz Nemčije, je dejal, da imajo Slovenija in druge evropske države, ki so še na poti urejanja področja, dobro priložnost, da ne ponovijo nemških napak, denimo, da lahko konopljo goji kdor koli, saj je področje tako težko nadzirati. »Pomembno je, da je zadeva transparentna, kar lahko zagotovi znanost s pomočjo tehnologije,« poudarja sogovornik, ki kot primer dobre prakse omenja Švico.
Kot pravi Altenhöfer, se je konference udeležil, ker v Sloveniji na področju konoplje poteka veliko raziskav. Slednje je na okrogli mizi poudaril tudi prof. dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo: »Slovenija je ena vodilnih držav na področju raziskav o konoplji, a regulative močno zaostajajo. Moje skromno mnenje je, da mora biti najprej izobraževanje, ne le za zdravstvene delavce, temveč tudi naivne posameznike in paciente. Ko bomo prepričali javnost, bomo lahko dosegli potrebni preboj.«
Znanstvena svetnica in dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je spomnila, da je konoplja rastlina, ki so jo uporabljali na tisoče let po vsem svetu, z njo pa smo odkrili nov farmakološki sistem, ki je resnično velikega pomena. Ob tem je dr. Ilya Reznik, znanstvenik in zdravnik iz Izraela, dejal, da do nedavnega raziskav s področja konoplje praktično ni bilo, bi jih pa potrebovali zadostno število. Izpostavil je ključno vprašanje: »Bomo konopljo uporabljali kot zdravilo ali bo še naprej veljala za nevarno narkotično sredstvo?«
Dr. Lumír Hanuš, vodja raziskovalne skupine Lumir Lab, ki se s konopljo ukvarja od leta 1979, je v uvodnem predavanju predstavil zanimivo raziskavo, v kateri so preučevali raven endokabinoidov veveric med hibernacijo. V njej so odkrili pomembne kabinoide, ki ščitijo veverice in omogočajo njihovo preživetje. Ekstremni triki, kot v tem primeru hibernacija, bi tako po besedah strokovnjaka lahko pomagali tudi pri premagovanju poškodb in bolezni ljudi. »Človeško telo ima možnosti za to, a moramo področje še raziskati,« je pojasnil Lumir in dodal, da kar lahko storijo endokabinoidi, lahko tudi kabinoidi.
