»Umetna inteligenca lahko obdela milijone podatkov v nekaj sekundah, ne more pa graditi odnosov in zaupanja kot tudi ne prevzemati odgovornosti in odločitev. To lahko delamo samo mi, ljudje. In MOS je prava priložnost za nove ideje, iskanje rešitev in priložnosti na osebni in poslovni ravni,« je v Celju, ob odprtju MOS, poudarila predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl. Da je osebni stik, še zlasti po koroni, izjemno pomemben, meni tudi vodja sejma in direktorica poslovne enote Celjski sejem Renata Košenina. »MOS je odraz aktualnega dogajanja v gospodarstvu in se skupaj z njim nenehno razvija. Njegova vrednost ni le v številu razstavljalcev in obiskovalcev, temveč predvsem v stikih, ki se na sejmu vzpostavijo. V informacijah, ki jih ljudje pridobijo, ter poslovnih in osebnih odločitvah, ki jih lahko sprejmejo na podlagi neposrednega stika s ponudniki,« je še izpostavila Košenina. Letošnji MOS je vsebinsko razdeljen na dva osrednja sklopa: svet bivanja, ki ponuja številne rešitve s področij gradnje, prenove, energetske učinkovitosti, pametnih domov, stavbnega pohištva, notranje opreme, zunanje ureditve, ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, ter svet poslovnih priložnosti, ki povezuje podjetništvo, obrt, industrijo, inovacije in digitalizacijo.
Janša za mehko preusmerjanje zaposlenih
A prav digitalizacija, kot je v moderiranem pogovoru ob odprtju dejal predsednik vlade Janez Janša, po njegovem ne bi smela pomeniti, da se v administraciji zaposluje vse več ljudi, temveč bi morala postopke na določenih mestih pohitriti. Nasploh je rast zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve do danes eksponentno zrasla. Leta 1991 je bilo namreč v javnem sektorju zaposlenih okoli 126.000 ljudi, lani pa že 196.000. »Na nekaterih področjih je rast upravičena, gre za povečane potrebe v zdravstvu in socialnem varstvu, v administraciji pa po mojem ni bilo toliko potreb, zato bi bilo treba okoli 50.000 zaposlenih v javnem sektorju preusmeriti v gospodarstvo, kjer je povpraševanje po delovni sili veliko,« je dejal Janša in omenil 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. »A zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč bi šlo v tem primeru za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih,« je dodal Janša, ki meni, da bi morali zmanjšati predvsem birokratska bremena. Slovenija mora najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati, je še dodal predsednik vlade in poudaril, da so za konkurenčnost gospodarstva nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Gospodarstveniki so pozdravili ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo, ki mora še letos predlagati konkretne ukrepe za izboljšanje poslovanja. Izobraževalni sistem pa mora bolj slediti potrebam sedanjega in prihodnjega trga, saj nekaterih poklicev, za katere se danes izobražujejo dijaki in študentje, v prihodnosti sploh ne bo več. Kot je še dejal Janša, bodo večino programov srednjega in visokega šolstva prenovili do sredine prihodnjega leta.
Gospodarstvo konkurenčno, znanje cenjeno
Da je bil MOS pred leti prostor slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki so tu predstavljali svoje izdelke, spretnosti in znanje, danes pa je veliko več kot le razstava dosežkov, je poudaril predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar. »Mi smo tisti, ki smo pred 58 leti dali pobudo, da se obrtniki na tak način predstavljajo in povezujejo, danes pa je vse bolj jasno, da svetovni splet nekoliko izgublja težo. Zato bomo z veseljem kreirali prihodnost obrtnih poklicev tudi v prihodnje,« je dejal Cvar. In dodal, da so pred nekaj dnevi vladni strani predstavili zahteve, kako izboljšati pogoje poslovanja obrtnikov in se znebiti administrativnih ovir. »Želimo si razbremenitve vseh vrst, da bi dosegli preobrat in bi bilo slovensko gospodarstvo znova konkurenčno, znanje pa cenjeno,« je dodal Cvar, ki številke, ki jo je izrekel Janša, da je 50.000 ljudi iz javnega sektorja treba spraviti v gospodarstvo, ni želel komentirati. »Dobro pa vemo, da v gospodarstvu nujno potrebujemo ljudi, a je bazen zaposljivih prazen,« je dejal. Na MOS je letos prisoten tudi Gradbeni inštitut ZRMK, kjer lahko obiskovalci prejmejo konkretne nasvete za načrtovane projekte, gradnjo ali prenovo stavb, v kino kotičku pa si lahko ogledajo primere dobrih praks.