Na ljubljanski občini so nam razkrili, da jim je izvajalec Prenova-Gradbenik, ki sodeluje pri vrsti velikih občinskih projektov, nedavno poslal vlogo za najem zemljišča v Stanežičah, kamor je v preteklih mesecih brez njihovega soglasja in kakršnih koli dovoljenj odložil več deset tisoč kubičnih metrov zemlje, gradbenih in drugih odpadkov. Kot nam je povedal vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik, naj bi jim izvajalec zagotovil, da bo tam odloženo zemljo, pod katero se po pričevanjih okoliških prebivalcev nahaja tudi večja količina gradbenih in drugih odpadkov, kar ne nazadnje dokazujejo tudi fotografije, presejal, odstranil vse odpadke in jih predal ustreznim zbiralcem in predelovalcem. Po oceni občine naj bi nasutje merilo skoraj 50.000 kubičnih metrov, kar je precej manj od ocene domačinov, a še vedno zelo veliko.
Nenavadno nizke cene za odlaganje
Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja so nam na občini omogočili tudi vpogled v predračun za ureditev kolesarskih in peš površin na Dunajski cesti, od koder so v Prenovi-Gradbeniku dokazano vozili gradbeni material v Stanežiče, ter predračun za gradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Šmartnega pod Šmarno goro, kjer Prenova-Gradbenik nastopa kot izvajalec in od koder naj bi po predvidevanjih domačinov material prav tako romal v Stanežiče. Ob tem je treba poudariti, da je Prenova-Gradbenik nastopal ali še nastopa kot izvajalec oziroma podizvajalec pri več kot desetih velikih občinskih poslih, tako da je nemogoče ugotoviti, od kod vse so odpadki romali v Stanežiče.
Kljub temu so podatki iz predračunov in evidenčnih listov o ravnanju z gradbenimi odpadki zanimivi. Razkrivajo namreč, da je občina tako pri projektu na Dunajski cesti, kjer je glavni izvajalec Trgograd, Prenova-Gradbenik pa podizvajalec, kakor tudi pri projektu gradnje kanalizacije v Šmartnem za ravnanje z odpadki izvajalcem plačala zelo malo. Pri eni od postavk za dela na Dunajski cesti je recimo naveden podatek, da bo izvajalec za odlaganje odpadnega asfalta na komunalno deponijo plačal 0,66 evra na tono, kar je nekajkrat manj od cen, ki smo jih zasledili pri podobnih poslih. Na spletu je recimo dostopna rekapitulacija stroškov rekonstrukcije in prestavitve dela Šmihelske ceste v Novem mestu, kjer je identična postavka odlaganja asfalta na deponijo ovrednotena na 3,3 evra na tono, torej 400 odstotkov več kot pri projektu Dunajska cesta. Podobne razlike je mogoče ugotoviti tudi pri postavkah za odlaganje mešanih gradbenih in drugih odpadkov, medtem ko so predvideni stroški prevoza v ljubljanskem primeru za več kot 70 odstotkov višji.
Kaj bi lahko iz tega sklepali? Predvsem to, da pri Prenovi-Gradbeniku niso imeli neposrednih finančnih koristi od tega, da so gradbene odpadke namesto prevzemnikom – v primeru Dunajske ceste bi morali odpadni asfalt predati družbi Martink Pro iz Logatca – vozili v Stanežiče, saj so glede na predračun v najboljšem primeru s tem prihranili nekaj tisoč evrov. A treba je opozoriti, da je projekt na Dunajski cesti šele na slabi tretjini izvedbe, v nadaljevanju pa bi bilo stroškov z odlaganjem gradbenega materiala precej več. Zanimivo bi bilo tudi videti, kako visoke stroške so za odlaganje gradbenega materiala predvideli drugi ponudniki, ki so se potegovali za posel prenove kolesarskih in peš površin na Dunajski cesti. Velikokrat so namreč – sploh po pogajanjih – razlike med ponudniki minimalne, in tudi v tem primeru je bilo tako. Trgograd, katerega podizvajalec je bilo podjetje Prenova-Gradbenik, je oddal ponudbo v višini 5,360.737 evrov, drugi najugodnejši ponudnik, družba IMP, pa 5,473.775 evrov, kar je 113.000 evrov več. Za odlaganje materiala je Trgograd brez stroškov prevoza predvidel okoli 50.000 evrov, če bi bili stroški odlaganja podobni tistim, ki smo jih zasledili pri projektu Šmihelske ceste, pa bi narasli na četrt milijona evrov in njegova ponudba ne bi bila več najcenejša.
V postopek Ekologi brez meja?
Medtem ko na ljubljanski občini očitno s Prenovo-Gradbenikom usklajujejo načrt sanacije stanežiškega nasutja, na republiškem inšpektoratu v zvezi s tem še poteka inšpekcijski postopek, o katerem pa ne želijo dajati informacij. »To bi lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali obstoj dokazov, predvsem zaradi možnosti uničenja oziroma prikrivanja listinske dokumentacije in drugih dokaznih predmetov, pomembnih za postopek. Razkritje konkretnih podatkov iz postopka bi utegnilo vplivati na osebe oziroma podjetja, ki bi v postopku lahko inšpektorju nudili informacije, in na izvedbo dokazov, posledično pa na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonitega akta,« razloge za molk utemeljujejo inšpektorji.
V inšpekcijski postopek so se po naših informacijah želeli vključiti tudi domačini iz Stanežič, vendar jim ni uspelo izkazati pravnega interesa. Kot kaže, pa bi se lahko kot nevladna organizacija v postopek vključilo društvo Ekologi brez meja, kjer pa na odločitev inšpektorata še čakajo.
