Na travniku pri Šolskem centru Krško stoji nenavaden objekt v obliki kupole, pred njim lična terasa. Na prvi pogled bi človek pomislil na vse kaj drugega kot na mobilno hiško. Pa vendar je prav to. Njena notranjost skriva 25 kvadratnih metrov velik, svetel prostor, v katerem je lahko po besedah ustanoviteljev in lastnikov podjetja Smartdome Željka Hočevarja in Borisa Kljuna vse, kar človek ob današnjem tempu življenja potrebuje.
Uporabnik si hiško lahko prilagaja po svojih željah
Ob obodu hiške je majhna kopalnica, a povsem dovolj velika za stranišče, tuš kabino, umivalnik in omarico. Velik dnevni prostor z obilo svetlobe je prepuščen zamislim in potrebam uporabnika. V testnem modelu sredi Krškega je ob steno pritrjena dvižna postelja, nanjo jedilna miza. Sestavljiva sedežna garnitura, ki se lahko prav tako sestavi v posteljo, se elegantno prilega obodu. Prostora naokoli je povsem dovolj še za kuhinjo, garderobne omare in še kaj. Čeprav je prostor okrogel, so pohištveni elementi standardni.
»Ni dovolj, da ustvarimo izdelek, ki deluje in je koristen. Ustvariti moramo izdelek, ki prinaša veselje, ponuja užitek in zabavo ter predvsem navdihuje uporabnika z enostavnostjo bivanja in nepozabnostjo doživetja,« je poetičen Hočevar. Ko sta skupaj s Kljunom pred tremi leti ustanovila zagonsko podjetje Smartdome in začela razmišljati o enostavnih modularnih hiškah, sta izhajala iz treh osnovnih ciljev. Hiška mora biti mobilna, da jo lahko prestaviš kamor koli. Drugi princip je večfunkcionalnost in modularnost, da si lahko uporabnik hiško prilagaja po svojih željah. Če gre za večjo družino, je možno prostor hiške s premerom šest metrov in sredinsko višino 3,2 metra enostavno povečati, saj so kupole med seboj sestavljive.
Tretji princip je prilagodljivost hiške. Možno jo je postaviti kjer koli, tudi na degradiranih, neravnih območjih, saj ima prilagodljivo podnožje, lahko stoji tudi v vodi ali celo na drevesu. Za njeno postavitev ni potrebna težka mehanizacija, uporabnik z vsaj malo tehničnega znanja jo lahko sestavi sam, zanjo tudi ni potrebno gradbeno dovoljenje. »Všeč nama je koncept, da se dejansko narave ne dotikaš, ne puščaš sledi za seboj. Ničesar v naravi ne spreminjaš,« dodaja Kljun.
Na hribu, v vodi ali na drevesu
Glavno gradivo hiške, ki je lahko energijsko samozadostna, je les, pokrivne plošče so iz reciklirane plastike, okna pa iz trislojnega ukrivljenega termopan stekla. Module je možno, tudi ko hiška že stoji, kadar koli premikati, in sicer glede na to, kje in koliko svetlobe uporabnik želi. In zakaj kupola? »V vogale običajnih hiš se zrak ujame in stoji, v kupoli pa nenehno kroži. Morda bi kdo rekel, da takšna oblika ne spada v naravo. Toda poglejte naokoli. Narave ne sestavljajo ravne linije,« razmišljata Hočevar in Kljun, ki sledita principom pasivne gradnje.
Mobilna hiška stoji na štirih do šestih nosilcih, ki jih je mogoče prilagajati terenu. Statični izračuni so narejeni za 12 metrov debelo snežno odejo, prenese 10. stopnjo potresa po Marcallijevi lestvici in hitrost vetra do 140 kilometrov na uro (brez pričvrstitve). K temu pripomore tudi aerodinamičnost kupole. »Vse je zelo premišljeno, zato so potrebne večletne raziskave in testiranja, preden greš s takim produktom na trg,« dodaja Kljun.
Kitajci so jima ponujali denar
Čeprav hiško še vedno testirata, podjetje pa je dejansko začelo poslovati šele sredi letošnjega leta, sta na Havaje, v Francijo in na Nizozemsko že prodala osem enot, ves zaslužek pa vlagata nazaj v podjetje. A naročila prihajajo na veliko, še posebno iz Združenih držav Amerike, kjer se merijo v stotinah kosov. Zato sta v San Franciscu ustanovila podjetje Smartdome USA, ki bo v Kaliforniji in na Floridi proizvajalo hiške za ameriški trg. Na Švedskem se dogovarjata o postavitvi 20 enot, v Kanadi 65, v Indoneziji naj bi jih v drevesne krošnje namestili vsaj 30, pogovori potekajo za posel v francoskih Alpah, Keniji, Libanonu, Italiji, Belgiji pa tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.
»Testna hiška je bila še brez vrat, ko je januarja prišel iz kanadskega Beaver Creeka tehnični direktor smučišča. Tukaj je bil dve, tri ure. Iz daljne Kanade je prišel zgolj zato, da vidi naš projekt. Pri njih imajo namreč to težavo, da so nočitvene kapacitete precej oddaljene od smučišč,« pravi Hočevar, ki prisega na organsko rast podjetja. »Kitajci so nama že pred dvema letoma ponujali denar, prostor, stroje, skratka vse, samo da pridemo in delamo. Nedavno je interes izkazala tudi londonska investicijska družba, ki je želela v podjetje vložiti denar. Toda tega si za zdaj ne želiva, saj potem pri upravljanju ne bi bila več samostojna.«
