Nova naprava je začela poskusno obratovati sredi februarja, v prvih mesecih pa so njeni učinki že zelo izraziti. Od februarja do konca julija so v njej posušili približno 2057 ton dehidriranega blata, iz katerega je nastalo okoli 617 ton suhega blata. »Količina blata se je tako zmanjšala za več kot 70 odstotkov. Zaradi manjše količine so se v prvih mesecih obratovanja prevozi zmanjšali za 60 odstotkov, strošek oddaje blata pa za približno 80 odstotkov,« je povedala direktorica CČN Domžale-Kamnik dr. Marjetka Levstek.
Investicija vredna več kot šest milijonov evrov
Nova sušilna naprava je del projekta nadgradnje obdelave blata s sušenjem. CČN Domžale-Kamnik je po pooblastilu občin investitork julija leta 2024 s podjetjem Riko podpisala pogodbo za gradnjo in zagon projekta, nadzor nad izvedbo pa je prevzelo podjetje Projekt iz Nove Gorice. Projekt je zajemal gradnjo objekta za sušenje blata, vgradnjo sušilne naprave nemškega proizvajalca Hans Binder, pripadajočo opremo, sistem za čiščenje zraka ter kurilno napravo na lesno biomaso. Nazivna zmogljivost naprave je 8000 ton dehidriranega blata na leto. Pogodbena vrednost gradnje in nadzora je znašala dobrih 6,2 milijona evrov (brez DDV), dodatna dela pa so stala še slabih 130.000 evrov. Investicija je bila v celoti financirana iz neporabljene najemnine iz preteklih let, strošek pa so pokrile občine investitorke. Uporabno dovoljenje je bilo izdano maja letos, CČN Domžale-Kamnik pa je objekt v upravljanje prevzela 15. maja.
»Po anaerobni digestiji oziroma gnitju se blato s centrifugiranjem delno osuši in vsebuje približno 26 odstotkov suhe snovi. V novi napravi se delež suhe snovi poveča na približno 90 odstotkov. Naprava dnevno v povprečju posuši med 15 in 20 ton dehidriranega blata, iz katerih nastane približno 4,5 tone suhega blata,« so na CČN razložili delovanje in pri tem dodali, da posušeno blato nato prevzame pogodbeni izvajalec in ga odpelje v tujino na sežig. »Ker Slovenija še nima lastne celovite rešitve za sežig blata iz čistilnih naprav, ima suho blato zaradi manjše količine in višje kurilne vrednosti prednost tudi z vidika transporta.«
Večino toplote pridobijo iz lastnih virov
Pomemben del projekta je tudi energetska učinkovitost. Približno 65 odstotkov potrebne toplote za sušenje zagotavlja kurilna naprava na lesno biomaso, preostalih 35 odstotkov pa pridobijo z rekuperacijo odpadnega zraka iz procesa sušenja ter iz presežkov toplote, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije in toplote na bioplinskih motorjih. »Nova sušilna naprava nam omogoča, da blato obdelamo učinkoviteje in pri tem bolje izkoristimo energijo, ki je že na voljo na čistilni napravi. Prvi rezultati kažejo, da smo pomembno zmanjšali količino blata in s tem tudi število prevozov,« je poudaril Peter Cerar, vodja področja tehnologija in investicije na CČN Domžale-Kamnik.
Z usklajenim upravljanjem različnih virov toplote čistilna naprava še vedno zagotavlja 100-odstotno samooskrbo z električno energijo. Sušenje poteka v zaprtem objektu, kjer je vzpostavljen podtlak. Zrak se pred izpustom prečisti v sistemu, ki lahko obdela do 30.000 kubičnih metrov zraka na uro. Ta najprej prehaja skozi mokri pralnik, nato pa še skozi 230 kvadratnih metrov velik biofilter.
Uradne meritve emisij neprijetnih vonjav so pokazale povprečno vrednost 210 ouE/m³, kar je pod dovoljeno vrednostjo 400 ouE/m³. Po dosedanjih rezultatih tako sistem učinkovito zmanjšuje neprijetne vonjave, hkrati pa zmanjšanje količine blata pomeni manj prevozov in manjšo obremenitev okolja.