Namen programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga izvajajo s partnerjem Cipro Slovenija, društvom za varstvo Alp, je promoviranje hoje kot prometne prakse, ki predstavlja trajnostno in aktivno mobilnost. V projektu spodbujajo k hoji v šolo, ozaveščajo o pomenu aktivne mobilnosti za zdravje in dobro počutje ter izpostavljajo prispevek hoje k družbeni enakosti in povezanosti prebivalcev ter varstvu okolja. Obenem program širi znanje o načrtovanju hoji in zdravju prijaznega ter dostopnega bivalnega okolja, kar med drugim udejanjajo na usposabljanjih Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti! V prvem programu usposabljanja so sodelovale občine Domžale, Ribnica in Slovenj Gradec, za drugo usposabljanje, ki bo trajalo do junija, pa je strokovna komisija Ipopa in Cipre izbrala občine Dobrova - Polhov Gradec, Celje in Koper ter z njimi povezane načrtovalce. Prve primere lokalnih načrtov hodljivosti so v pilotnem projektu pred časom izdelali z občinami Črna na Koroškem, Piran in Velenje.
Lokalni načrti hodljivosti
»Izdelava lokalnih načrtov hodljivosti je namenjena preizkušanju načrtovalskih metod in orodij, ki jih želimo vključiti v priročnik za načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja. Občinam in načrtovalcem želimo predati znanje, kako hojo spraviti v prometne in prostorske urejevalne akcije na lokalni ravni. Namen je spodbuditi kakovost okolja, ki omogoča hojo, oziroma spodbujati k hoji kot vsakdanji prometni praksi, ki je za zdravje izjemno koristna,« pravi krajinska arhitekta Maja Simoneti iz Ipopa. H krepitvi pešačenja kot aktivne in trajnostne mobilnosti pa prispevajo tako infrastrukturni ukrepi kot spremembe prometnega režima in ozaveščanje. Ob tem Maja Simoneti še poudarja, da vedno ko govorimo o načrtovanju hoji prijaznega okolja, to vključuje tudi javni potniški promet, saj šele v prepletu s tem hoja postane učinkovita tudi na večjih razdaljah. Svojo vlogo pri tem pa imajo tudi javni sistemi izposoje koles.
Hoja v občini
Dobrova - Polhov Gradec
Pomena hoje kot oblike trajnostne mobilnosti se zavedajo tudi v občini Dobrova - Polhov Gradec, kar so zapisali že v svoji celostni prometni strategiji iz leta 2021 in se zavezali k urejanju javnega prostora, ki bi spodbujal trajnostno mobilnost ter zdravo in družabno življenje. »Usposabljanje vidimo kot odlično priložnost, da udejanjimo ukrepe, začrtane v celostni prometni strategiji. V tej smo tudi prepoznali, da vplivi prometa na kakovost bivalnega okolja ter zdravje prebivalcev večinoma še niso vključeni v pripravo prostorskih in prometnih dokumentov ter da ima vključevanje zdravstvenih argumentov velik potencial,« poudarja Simona Kostrevc iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Usposabljanje za izdelavo lokalnega načrta hodljivosti, še dodaja, tako lahko pomeni tudi pomemben korak k spremembi tega stanja na bolje, še posebej, ker se na občini pripravljajo na prenovo celostne prometne strategije.
Ker je v občini hoja slabo zastopana, se še posebej trudijo za izboljšanje hodljivosti. Gre namreč za območje z razpršeno in nizko poselitvijo (67 prebivalcev na kvadratni kilometer), hkrati pa več kot tri četrtine delovne populacije dela v drugih občinah in tako močno prevladuje uporaba avtomobila. A kljub temu, kot opozarja Simona Kostrevc, bi lahko več prebivalcev pešačilo, če bi bila infrastrukturna ureditev ustrezna. Kar še posebej velja za vsakodnevne opravke, pot v šolo, na prostočasne dejavnosti in drugo.
Vendar so v naseljih in med njimi pogoji za pešačenje omejeni. Pogosto ni pločnikov, ponekod manjka tudi javna razsvetljava in vozila v manjših krajih velikokrat dosegajo previsoke hitrosti. Poleg tega je problematična tudi nesklenjenost pločnikov, zaradi česar morajo pešci sestopiti na vozišče in so zato bolj izpostavljeni motornemu prometu. Med dodatnimi težavami pri urejanju površin za pešce je tudi potek regionalne ceste, zaradi česar ni mogoče vedno urediti pločnikov in prehodov za pešce, kjer bi bili ti potrebni. Le večja naselja, kot sta Dobrova in Polhov Gradec, so bolje opremljena s pločniki. Prav tako manjkajo varni prehodi za pešce in križišča, urejena na način, ki bi umirjal promet in povečal prometno varnost vseh udeležencev. Najbolj problematični odseki pa so ob glavnih prometnicah, ki potekajo skozi gosteje poseljena območja, saj je tukaj interakcija med pešci in vozili pogosta, so ovire in izzive za razvoj hoje kot prometne praske navedli na občini Dobrova - Polhov Gradec. x
