Dobro uro po tem, ko se je vreme vsaj za krajši čas umirilo in so skozi veje drevesnih krošenj posijali topli sončni žarki, smo skupaj z Manco Kaliman in otroki, ki obiskujejo delavnice Družinskega centra v Mali ulici, stopili na gozdno pot v ljubljanskem parku Tivoli. V hitrem tempu, ki ga je narekovala otroška igra, smo na poti sledili rdečim lesenim mušnicam, ki so jih naši mladi vodniki že zelo dobro poznali.
Sledi iskali v kotanji
s kupom listja
»Ob mušnicah je na leseni tablici po navadi zapisan kakšen namig ali opozorilo, ki od nas zahteva, da malo pogledamo okoli sebe,« pove Svit in povabi, da z njim skočimo v kotanjo, kjer naj bi bilo polno različnih sledi. »Seveda jih moraš znati prebrati,« razloži še en Svit. Z zavihanimi rokavi so otroci drug za drugim začeli kopati po kupu listja in v dlaneh držali prazne polžje hiške, najmlajšega Žana so navdušili predvsem deževniki in hroščki. »Super je, ko gremo lahko takrat, ko smo prosti, raziskovat po gozdu. Včasih gremo popoldne, najlepše pa je, ko nas je več otrok,« je povedal Martin in dodal, da tudi poti nikoli niso predolge, čas v gozdu pa po navadi res zelo hitro mine. »Prav je, da so otroci za igro in raziskovanje v gozdu primerno oblečeni in da staršem ni škoda umazanih hlač in bunde,« je v smehu povedala Kalimanova, ki je tudi soavtorica Gozdnih zamislic, zbirke kartončkov, na katerih so zbrane ideje, ki so jih na gozdnih sprehodih in v počitniškem varstvu sami preizkusili ter so za otroke zanimive. »Gozdna zamislice so staršem še kako prišle prav v času zaprtja države, ko je bilo življenje močno okrnjeno. Poleg rednih programov prek zooma smo našim uporabnikom ponudili kar nekaj zamisli, kaj lahko z otroki počnejo v naravi,« je povedala sogovornica, ki je omenila tudi Borisa Jurca, soavtorja Gozdnih zamislic.
Gozdne zamislice staršem
v veliko pomoč
»Ko smo postali del Družinskega centra Mala ulica, je bil Martin, danes sedemletnik, še dojenček. Mnogo projektov je, ki so nam zelo ljubi, od ustvarjalnic do mini koncertov in branja pravljic. Ker smo se vsega radi udeleževali, smo dogajanje močno pogrešali med epidemijo, ko je bil center zaprt,« je povedal Marko Šercer, ki je spremljal sina in triletno hčerko Katarino. Iz žepa je vzel spete kartončke z žigi in opisi poti ter datumi in razložil, da so Mušnično pot praktično posvojili, saj so bili na njej že vsaj dvajsetkrat. »Pot je odlično pripravljena predvsem za mlajše otroke, ki potrebujejo spodbudo za malo daljšo pot. Na vsakih 20 oziroma 50 metrov jih pričaka mušnica z nalogo, ki jih vleče naprej do iskanja škatle z žigom,« še pove Šercer in se za trenutek posveti hčerki, ki je k njemu prinesla novo sled – leseno palico. »Gre za sled lubadarja, hroščka podlubnika, ki izleže ličinke pod lubje, te pa pustijo sled, ko grizejo,« je razložil radovednemu dekliču. Prav tako oče potrdi, da je tudi nova knjižica odlična pomoč staršem, ko jim zmanjka idej za aktivnosti v naravi. »Ne nazadnje tudi nas starše spodbuja, da raziskujemo različne dele gozda okoli Ljubljane.«
Kar 32 opisanih in slikovno podprtih gozdnih zamislic (za ilustracije je poskrbela Nana Barborič Vesel) pomaga staršem otroke skozi igro voditi po gozdnih poteh, hkrati pa pomagajo k pozornejšemu opazovanju narave. »Otroci pri tem usvajajo novo znanje o živalih, rastlinah in biotski raznovrstnosti gozdov, krepijo zavedanje o pomenu naravnega okolja ter prek igre na prostem utrjujejo motorične spretnosti in učne sposobnosti, kot sta koncentracija in osredotočenost,« je povedala Kalimanova in poudarila, da gibanje v naravi blaži številne težave v duševnem zdravju (pomanjkanje koncentracije, hiperaktivnost, anksioznost, depresijo). Gozdne zamislice so družinam vsaj za zdaj na voljo samo v Družinskem centru Mala ulica, nameravajo pa jih tudi razdeliti po ljubljanskih in okoliških vrtcih oziroma vsem, ki bodo za knjižico pokazali zanimanje.
