Letošnjemu praznovanju 150. obletnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika se tako pridružujeta še dve fotografski postavitvi – razstava Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki jo v Mali galeriji Cankarjevega doma v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) odpirajo jutri, in razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture, ki je nastala v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), odprli pa jo bodo v četrtek, 5. maja.
»Del fotografij je že bil predstavljen javnosti, del pa bo na ogled prvič. Vsekakor pa bodo fotografije prvič na ogled v takšnem obsegu in takšni interpretaciji, saj fotografska razstava prikazuje podobo Ljubljane skozi objektive treh Plečnikovih sodobnikov, v nekaterih primerih celo s fotografijami pred gradnjo, med gradnjo in po dokončanju del,« pojasnjuje Blaž Verbič, ki je skupaj z Miho Špičkom zasnoval razstavo v SEM. Izbor Plečnikovih del, ki jih je arhitekturni mojster ustvaril v Sloveniji, s poudarkom na Ljubljani, si bo v njihovem nastajanju in po končni ureditvi v muzeju mogoče ogledati na 70 starih fotografijah. Posneli so jih Peter Naglič, ljubiteljski fotograf, in Vekoslav Kramarič ter Anton Šušteršič, ki sta bila poklicna fotografa, v prvi polovici 20. stoletja pa so vsi trije dokumentirali vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim Plečnikova dela. Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer so bili njegovi vzgibi bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred drugo svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v sedemdesetih letih 20. stoletja, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju.
Posebnost razstave, kot poudarja Verbič, je tudi, da so bile fotografije za to priložnost na novo razvite po klasičnem analognem fotografskem postopku iz originalnih negativov, verjetno prvič v tako velikem formatu. Dodatna vrednost Kramaričeve, Nagličevih in Šušteršičevih fotografskih zbirk je namreč, da so večinoma ohranjeni tudi izvirni negativi na steklu in filmu. Hranijo jih v dokumentaciji SEM in zasebni zbirki Društva Petra Nagliča.
Mesto nastaja več generacij
Na razstavi Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, pod katero se podpisuje kustos Andrej Hrausky, si bo v Mali galeriji Cankarjevega doma na primeru 36 projektov, ki bodo predstavljeni panojsko s po petimi do desetimi starimi fotografijami, mogoče ogledati, kako je Jože Plečnik v Ljubljani med vojnama postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. Ljubljana je po njegovem mnenju ob popotresni prenovi namreč izgubila svoj pečat in postala provincialno avstrijsko mesto, zato je bila preobrazba nujna. Razstava pa osvetljuje dve danes morda nekoliko pozabljeni dejstvi. In sicer, da je oblikovanje mesta proces, ki terja več časa, celo več generacij, poudarja kustos. Pri čemer je Plečnik, kot je ob razstavi še med drugim zapisal Hrausky, »kadar je le imel priložnost, dodajal kamenčke v mozaik svoje vizije. Ponekod mu je uspelo narediti več, spet drugje ni imel dovolj priložnosti, vendar je sčasoma nastajala podoba mesta, ki ga danes ponosno imenujemo Plečnikova Ljubljana.«
Drugi pogled, ki ga prinaša izbor starih fotografij, kot pojasnjuje Andrej Hrausky, je podoba Ljubljane, ki je ni več, kar je meščanska medvojna Ljubljana. »Če so Slovenci po prvi svetovni vojni poskušali izbrisati ves neslovenski vpliv v mestu in smo po osamosvojitvi zamolčali lastno tradicijo socializma, smo po drugi svetovni vojni brisali dosežke predvojne meščanske kulture,« je zapisal kustos, ki je zato pri izboru fotografij za razstavo želel poustvariti vsaj nekaj vtisov iz obdobja, ko se je Ljubljana v tridesetih letih 20. stoletja počasi razvijala v sodobno evropsko mesto. In to je bilo obdobje, ko je Plečnik v svojem rojstnem mestu izpeljal večino svojih projektov.
