»Trganje rož, odnašanje školjk, smetenje in druga neodgovorna ravnanja kljub prijaznim opozorilom žal ne prenehajo. Mnogi ne verjamejo, dokler niso opozorjeni ali kaznovani,« se glasi napis ob fotografiji ženske, ki na območju Krajinskega parka Strunjan nabira kapre. Gre le za eno v nizu opozoril o vedenju na tem zaščitenem območju.
V krajinskem parku so nam ob tem pojasnili, da facebook stran, kjer je bila objavljena fotografija, ni uradni komunikacijski kanal Krajinskega parka Strunjan niti Krajevne skupnosti Strunjan, temveč gre za neodvisno stran, katere objave ne predstavljajo stališč javnega zavoda.
V Krajinskem parku Strunjan so sicer varstveni režimi, ki veljajo na območju parka, določeni v uredbi o Krajinskem parku Strunjan ter od leta 2019 tudi v Načrtu upravljanja Krajinskega parka Strunjan za obdobje 2018–2027.
Odgovoren odnos do narave
Na celotnem območju parka tako veljajo osnovna pravila ravnanja, ki sledijo načelom odgovornega odnosa do narave. Prepovedano je odlaganje oziroma odmetavanje odpadkov, nenadzorovano izpuščanje odpadnih voda ter vsako drugo ravnanje, ki poslabšuje kakovost vode ali tal. Prav tako je prepovedano uničevanje ali poškodovanje gnezdišč ter ključnih habitatov, kjer se živali zadržujejo, prehranjujejo ali razmnožujejo. Med prepovedmi sta tudi vožnja z motornimi vozili zunaj državnih in lokalnih cest ter parkiranje zunaj za to določenih in označenih mest.
»Vprašanje nabiranja navadnega kaprovca (Capparis spinosa) je v Sloveniji nekoliko specifično. Vrsta je uvrščena na uradni rdeči seznam praprotnic in semenk v Sloveniji. V skladu s pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na rdeči seznam spada med redke vrste (kategorija R). V to kategorijo so uvrščene vrste, ki so zaradi svoje redkosti na območju Republike Slovenije potencialno ogrožene in lahko ob dodatnih pritiskih hitro preidejo med prizadete vrste,« so nam v parku odgovorili glede primera nabiranja kaper.
Kot poudarjajo, pa sama uvrstitev na rdeči seznam še ne določa varstvenih režimov. »Navadni kaprovec ni uvrščen v uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah, zato zanj na državni ravni ne veljajo splošni zakonski varstveni ukrepi. Na območju Krajinskega parka Strunjan kaprovec ne raste znotraj naravnih rezervatov in ni opredeljen kot naravna vrednota, zato zanj zunaj naravnih rezervatov trenutno ne veljajo posebne omejitve,« so razložili.
Ne glede na navedeno pa v krajinskem parku poudarjajo, da kaprovci pogosto rastejo na zasebnih zemljiščih ali suhozidih. Vstopanje na zasebne parcele in nabiranje rastlin brez soglasja lastnikov pa po njihovih besedah ni dopustno in zagotovo ni ravnanje, ki bi ga lastniki sprejeli z odobravanjem.
V rezervatu je nabiranje prepovedano
Medtem je na območju obeh naravnih rezervatov, ki ležita znotraj Krajinskega parka Strunjan, prepovedano nabiranje prostorastočih rastlin, uničevanje vegetacijskih sestojev ter odvzemanje rastlin in živali prostoživečih vrst iz narave, ne glede na njihov varstveni status.
V Krajinskem parku Strunjan se srečujejo tudi z drugimi kršitvami. Podatki za leto 2025 kažejo, da jih največ predstavljata prepovedano kolesarjenje (40 odstotkov vseh zaznanih kršitev) in parkiranje v naravi (27 odstotkov). Med najbolj problematičnimi so vožnje s kolesi po klifu in po nasipih Strunjanskih solin. »Nasipi so prvenstveno vodnogospodarska infrastruktura, vožnja po njih pa povzroča erozijo, poškodbe nasipov, zlasti ob razmočenem terenu, ter vznemirja živalske vrste. Ker so poti ozke, takšna vožnja povečuje tudi tveganje nesreč ob srečevanju s pešci in družinami,« so nam razložili v krajinskem parku.
Medtem se število primerov parkiranja v naravi zaradi uvedbe fizičnih ovir v zadnjih letih sicer zmanjšuje, vendar ostaja razmeroma visoko. Poleg tega se v parku srečujejo tudi s primeri krivolova, nedovoljene plovbe in sidranja v osrednjem delu naravnega rezervata Strunjan ter z nedovoljenim prenočevanjem oziroma kampiranjem.
Kamnov ni dovoljeno premikati
Kar zadeva premikanje skal ali kamenja, v parku poudarjajo, da vsako večje poseganje v naravno strukturo obale, na primer postavljanje kamnitih možicev, premikanje večjih kamnov ali preurejanje obale, pomeni spreminjanje naravnega okolja in uničevanje mikrohabitatov, zato v naravnem rezervatu ni dovoljeno. »Ob tej priložnosti želimo obiskovalce opozoriti, sploh sedaj v poletnih mesecih, ko je takih kršitev največ, da je na območju obeh naravnih rezervatov prepovedano odvzemanje rastlin in živali prostoživečih vrst iz narave. To velja tudi za morske organizme, kot so školjke, polži, rakovice, morski ježki in drugi organizmi, ki jih obiskovalci v poletnih mesecih pogosto nabirajo ob obali. Takšno ravnanje zmanjšuje biotsko pestrost in posega v občutljivo ravnovesje morskega ekosistema, zato je v naravnih rezervatih prepovedano,« je razložila Brina Knez, parkovna naravovarstvena nadzornica.
Obiskovalci so s pravili vedenja seznanjeni prek informacijskih tabel in piktogramov, nameščenih na vseh vhodih v naravni rezervat. »Zato težko govorimo o nepoznavanju pravil. Pogosteje gre za nerazumevanje njihovega pomena in razlogov, zaradi katerih so bila sprejeta. Namen varstvenih režimov ni omejevanje obiskovanja, temveč dolgoročno ohranjanje narave in zagotavljanje, da bo to izjemno območje ostalo ohranjeno tudi za prihodnje generacije,« dodaja Knezova.