Pogled na območje kopališča Ilirija je danes bistveno drugačen kot pred letom 2022, ko se je začela gradnja novega kopališča s pokritim olimpijskim bazenom. Stari vstopni objekt Ilirije, ki je bil zgrajen po načrtih inženirja Stanka Bloudka, bo ohranjal spomin na staro kopališče. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je namreč zahteval ohranitev tega objekta in skozi njega bodo obiskovalci še naprej vstopali na kopališče.
Obiskovalce bo po dolgih letih ob vstopu v Ilirijo ponovno pozdravila skulptura plavalke. Originalni kip Franceta Goršeta je bil sicer ukraden že leta 2007, a leta 2022 sta absolventa kiparstva Denis Vučko in Denis Dražetić pod mentorstvom Matjaža Počivavška začela izdelovati repliko Goršetovega kipa s sodobno motiviko. Mateja Godnič iz občinske službe za razvojne projekte in investicije je potrdila, da je kip že dokončan in čaka, da ga namestijo na njegovo staro mesto. Takoj po vstopu skozi vrata starega objekta v kopališče si bodo obiskovalci na desni strani od recepcije lahko ogledali Bloudkov muzej, kjer bodo po besedah Godničeve razstavili tudi eno od starih Ilirijinih lesenih preoblačilnic.
Tobogana ne bo
Godničeva in Klemen Prebevšek iz družbe Makro 5 gradnje, ki ji je Mestna občina Ljubljana z javnim naročilom zaupala izvedbo tega 53-milijonskega posla, sta nas iz stare stavbe popeljala v novi kopališki objekt, ki ga s treh strani obdajajo visoke steklene stene. S tribun se odpira pogled na olimpijski bazen, v katerem je že položena bazenska školjka z belo folijo. Ob 50-metrskem olimpijskem bazenu je še pol krajši bazen, ki pa je umeščen nekoliko nižje od olimpijskega. Manjši bazen predstavlja najnižjo točko kopališča, je dejala Godničeva. S Prebevškom sta se strinjala, da je bilo premoščanje te višinske razlike eden zahtevnejših delov gradnje. Poleg omenjenih pokritih bazenov bosta na ploščadi pred kopališčem še manjši bazen in čofotalnik. Preden bo družba Makro 5 gradnje občini predala kopališče, bo morala napolniti bazene, nastaviti primerno temperaturo in pravo kemično sestavo vode. Ko bodo gradbinci zapustili Ilirijo, mora biti ta namreč funkcionalna in varna za uporabo, je povedal Prebevšek.
Stara Ilirija je imela tudi tobogan in nekoč celo desetmetrski skakalni stolp, toda na novem kopališču teh dodatkov ne bo. Bo pa na tribunah prostor za 1000 gledalcev, še do 100 gledalcev bo sprejel VIP-prostor, Prebevšek pa je omenil, da je okoli bazena mogoče postaviti montažne tribune za še 500 gledalcev. Če bo Ilirija torej v prihodnosti gostila kakšno tekmovanje, si ga bo lahko ogledalo do 1600 gledalcev.
Prebevšek je kot izziv omenil tudi gradnjo strehe, ki se razteza na kar 12.000 kvadratnih metrih. V kratkem bodo zgradili še zadnji manjkajoči del konstrukcije strehe nad vhodom v stari kopališki objekt in odstranili žerjav. Na notranji strani strehe nad bazenom bodo namestili valovite plošče, ki naj bi s svojo obliko in videzom spominjale na valovanje vode oziroma na oblake, je omenil Prebevšek. Na strehi pa naj bi prihodnji mesec delavci začeli nameščati fotovoltaiko. Sončna elektrarna na strehi Ilirije bo tako zmogljiva, da ne bo zadoščala samo potrebam kopališča, temveč bo oddajala tudi elektriko v elektroenergetsko omrežje.
Objekta bosta povezana z mostovžem
Gradnja kopališča Ilirija bi po prvotni pogodbi med občino in Makro 5 gradnjami morala biti zaključena še pred koncem lanskega leta. Prebevšek je dejal, da je k zamudam prispevalo več dejavnikov, med drugim tudi lanskoletne poplave. »To je ogromen projekt, ogromno je akterjev, ki jih je treba ves čas usklajevati. Navsezadnje imamo dvojne projektante (iz biroja Lorenz Ateliers, ki je avtor projekta prenove, in Elee iC, op. a.). Hkrati pa smo morali skrbeti, da bodo finance ves čas pod nadzorom. Trudili smo se, da bi kljub podražitvam, ki so se zgodile v času gradnje, našli rešitve, ki so bile v okviru razpoložljivih sredstev občine,« je dejal Prebevšek. »Projekt je zelo kompleksen, ampak vsi imamo željo, da ujamemo majski rok. Če bi maja res dobili uporabno dovoljenje, mislim, da bi lahko poleti odprli kopališče,« je dejala Godničeva.
Poleg kopališkega objekta smo si ogledali še gradnjo večnamenskega objekta, v katerega bodo umeščene gimnastična dvorana, dvorana za športe z žogo, večnamenska dvorana in dvorana za borilne športe. Na slednji bosta steni, ki gledata proti križišču Celovške in Tivolske ceste, v steklu, fasada preostanka objekta pa bo v temno modri barvi. Ta stavba bo s kopališčem v prvem nadstropju povezana s pokritim mostovžem, ki pa še ni zgrajen.
Lattermanov podhod je že končan
Mostovž bo prečkal linijo obnovljenega Lattermanovega drevoreda. Gre za krak drevoreda s sprehajalno potjo, ki se je od Tivolskega gradu raztezal do Celovške ceste, a ga je presekala primorska železnica. Občina bo to povezavo za pešce in kolesarje – skupaj z direkcijo za infrastrukturo je v gradnjo podhoda pod železniškimi tiri investirala 5,2 milijona evrov – ponovno obudila.
Tudi Lattermanov podhod je gradila družba Makro 5 gradnje, in sicer s tehnologijo spodrivanja, je dejal Prebevšek. Pojasnil je, da so konstrukcijo podhoda zgradili ob železnici in jo nato spodrinili pod tire. Takšen način gradnje je zahtevnejši in tudi dražji, a je Prebevšek zagotovil, da je še vedno bistveno cenejši od stroškov, ki bi nastali zaradi popolnega zaprtja železniškega prometa za daljše obdobje. Na občini so priznali, da se je gradnja podhoda nekoliko podaljšala glede na prvotne načrte, in sicer zaradi prilagajanjem občasnim zaporam železniškega prometa, pri izvedbi so uvedli dodatne ukrepe za tesnitev na konstrukcijah objekta zaradi talne vode, poleg tega so morali podhod med gradnjo nekoliko spremeniti.
Kako so gradili Lettermanov podhod:
Čeprav v podhodu zdaj odpravljajo le še nekatere pomanjkljivosti, bo odprt skupaj z Ilirijo, ko bo v celoti odpravljeno gradbišče. Ob našem obisku so delavci v bližini podhoda gradili zbiralnik, v katerega se bo stekala voda iz podhoda. Prebevšek je pojasnil, da je pri Iliriji še en velik zbiralnik, kamor bo odtekala voda s strehe športnih objektov. To vodo bo Šport Ljubljana, ki bo upravljal kopališče, lahko uporabljal denimo za zalivanje zelenic okoli kopališča.