»Vsak dan je nova priložnost za učenje, rast in razvoj, ki ga je treba prenesti tudi na prihodnje generacije,« pravi Damijan Selak, poleg brata Tomaža Selaka direktor družinskega podjetja Marmor Hotavlje. Eno največjih in najuspešnejših podjetij v Poljanski dolini je ob bogati dolgoletni zgodovini in tradiciji hotaveljskih kamnarjev s svojimi mojstrovinami danes prisotno po vsem svetu in dokazuje, da sicer znameniti hotaveljčan še zdaleč ni le nem kamen. Zadnja leta v podjetju sodelujejo s številnimi svetovno znanimi in uveljavljenimi arhitekti, oblikovalci in znanimi osebnostmi. Pri tem svoje znanje uporabljajo tako ob opremljanju prestižnih megajaht svetovno znanih bogatašev, predsednikov držav in zvezdnikov z različnih področij, kot ob opremljanju njihovih petičnih stanovanj v svetovnih metropolah, ustvarjanju umetniških kosov za galerije, tlakovanju cerkva ali izdelavi kopalniškega pulta za soseda. »Vsak projekt je unikaten in neponovljiv, hkrati pa je lahko poln tehničnih izzivov,« v en glas zatrjujeta brata Selak.
Skupaj s približno 180 sodelavci sta sanje med drugim uresničila tudi belgijskemu dirkaču v Formuli 1 Maxu Verstappnu in dedinji več milijard evrov vrednega imperija kristalov Swarovski Victorii Swarovski, sicer pa ostajajo imena kupcev skrbno skrita pred radovedneži. Pa so bogataški zvezdniki zahtevne stranke in imajo morda ob naročilih kakšne zvezdniške muke? »Običajno ne, pa tudi denar pri tem nikoli ni problem. Bolj kot zvezdniki, ki si vselej zaželijo nekaj unikatnega oziroma nekaj več – najdaljši, največji, najtežji ali najbolj tehnološko izpopolnjen izdelek – so namreč zahtevni njihovi zastopniki, s katerimi skupaj sodelujemo vse od izbire vrste kamna do predaje unikatnega izdelka naročniku. Od vseh strank je še vedno najzahtevnejša slovenska gospodinja, ki vsako mizo pregleda v podrobnosti,« v smehu zaupa Damijan Selak.
Najsodobnejši stroji,
a brez pridnih rok ne gre
V Marmorju Hotavlje obdelujejo naravne in umetne kamne z vsega sveta, ki jih večinoma kupijo v Italiji, kupcem pa ponujajo celovite storitve: od zamisli do končnega izdelka. Tega, da jim časi v preteklosti niso bili vselej naklonjeni, Selakova ne skrivata. Leta 2012 je namreč podjetje, ki sta ga prevzela od svojega očeta Branka Franca Selaka, skorajda pokopal razpad slovenskega gradbeništva. »Še danes se čudimo, da nam je uspelo prebroditi vse težave. Smo edino slovensko gradbeno podjetje, ki je preživelo takratno krizo. Zahvalimo se lahko predvsem svojemu pogumu, vztrajnosti in osredotočenosti na tuje trge. Če smo pred krizo 85 odstotkov dela namenjali slovenskim projektom, je danes ta delež le 15-odstoten, ostalo delo opravimo za tujino,« je pojasnil Tomaž Selak.
Po direktorjevih besedah veliko sodelujejo z avstrijskim, nemškim, nizozemskim in ameriškim trgom, veliko pa vlagajo tudi v razvoj, zato so tehnološko vrhunsko opremljeni. »Sodobna strojna tehnologija pa še zdaleč ne more nadomestiti človeških rok. Žlahtnost in mehkobo kamnu namreč dajejo prav spretni in natančni prsti naših mojstrov kamnosekov,« je jasen sogovornik. Kot je zaupal, imajo v podjetju le štiri izšolane kamnoseške mojstre, ostali so se kamnoseškega dela priučili: »Danes se namreč na kamnoseško smer, ki deluje v okviru gradbene šole, letno vpiše v povprečju le od tri do pet mladih, pa še ti se kasneje večinoma zaposlijo v domači obrti.«
Počitniško delo, vajeništvo
in štipendije
V podjetju zato stavijo na ljudi oziroma povezanost ekipe zaposlenih. Pri tem pa izobrazbe kandidatov ne postavljajo na prvo mesto, ampak so v ospredju vrednote, kot so odgovornost, spoštovanje, pridnost in odnos do dela. »Če ima človek to v sebi, se lahko priuči vsega,« meni Helena Selak, skrbnica ključnih strank. Pojasnila je, da v podjetju iščejo različne profile ljudi z željo po nenehnem učenju, zaposlitev pa ponujajo različnim profilom poklicev strojne, gradbene in lesne smeri, ekonomistom in organizatorjem dela ter drugim. Vsakemu novemu sodelavcu ne glede na izobrazbo in starost dodelijo mentorja, ki ga uči in spremlja ter skrbi za njegov razvoj, učencem in dijakom pa omogočajo vajeništvo, dijaško prakso, počitniško delo prek študentskega servisa in kadrovske štipendije. »V svoje vrste radi povabimo tudi ženske, saj smo prepričani, da te s svojo potrpežljivostjo in natančnostjo še dodatno pripomorejo k izdelavi kamnitih mojstrovin,« je povedala Selakova.
Kaj pa izzivi v prihodnje? Tudi teh podjetnim Hotaveljčanom ne manjka. Dober glas namreč seže v deveto vas in te dni so že začeli svojo novo zgodbo tudi v letalski panogi. Kot so zaupali, po novem aktivno sodelujejo z avstrijskim podjetjem, ki je vodilno na področju opremljanja zasebnih letal do dvajset potnikov, in že snujejo razvoj butične letalske opreme. x
