Pred devetimi leti so se občani o tem območju sicer že izrekli na referendumu – takrat so zavrnili predlog občine, naj se del teh nepremičnin umesti na območje zelenih površin.

Pisalo se je leto 2017, ko so občani Pirana na junijskem referendumu na pobudo Civilne iniciative Piran – Pirano (CI) zavrnili predlog Občine Piran, da bi večji del predmetnih nepremičnin iz občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Fiesa umestila na območje zelenih površin, na katerih gradnja novih stanovanjskih objektov ne bi bila dovoljena. OPPN je bil takrat sicer na občinskem svetu sprejet soglasno. Tako so ostale v veljavi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Fiesa-Pacug iz leta 2002, ki ta zemljišča opredeljujejo kot stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji.

Fiesa med referendumi, zelenjem in pozidavo

Prostorski načrt iz leta 2002 predvideva pozidavo zemljišč nad Fieso. Foto: Občina Piran

Kot so nam pojasnili na občini, so jih prav zaradi izražene referendumske volje in veljavnega prostorskega akta zdaj uvrstili v načrt razpolaganja in sprejeli sklep o potrditvi osnutka besedila pravnega posla. Piranski župan Andrej Korenika poudarja, da se za prodajo zemljišč niso odločili brez dobrega razloga. »Sredstva, ki bi jih pridobili s prodajo parcel, bi namenili gradnji garažne hiše pred Piranom, umiku avtomobilov s sedanjega zunanjega parkirišča na Fornačah ter ozelenitvi območja in ureditvi parka ter plaže. Stavbna zemljišča nad Fieso bi tako nadomestili z zelenimi površinami tik ob morju,« je razložil in dodal, da je občina dolžna spoštovati prostorsko ureditev, ki jo je referendum ohranil. Ker sama ne gradi stanovanjskih hiš, lahko njihovo gradnjo na občinskih zemljiščih omogoči le tako, da zemljišča ponudi zasebnim investitorjem.

A ne bo šlo tako zlahka. V sredo so člani CI Piran na občino prinesli 921 podpisov podpore pobudi za nov referendum. Kot je ob tem dejal predstavnik CI in občinski svetnik Davorin Petaros, so zelo zadovoljni, da želi javnost soodločati o načrtovanju prostora – zbrali so trikrat več podpisov od nadejanega.

Na piranski občini so ob tem pojasnili, da v skladu z občinskim statutom lahko občanke in občani na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine. Sklep o potrditvi osnutka besedila pravnega posla, na katerega se nanaša referendumska pobuda, pa ni splošni akt občine, temveč odločitev, ki se nanaša na konkreten pravni posel.

Kljub temu bodo na občini pri pristojnih državnih organih preverili, ali zakonodaja dopušča razpis referenduma, na katerem bi se občanke in občani lahko izrekli o prodaji zemljišč nad Fieso. Če bo za to obstajala pravna podlaga, bo občina začela postopek za razpis referenduma. Če pa referenduma ne bo mogoče razpisati in se občanke in občani o tej pobudi ne bodo mogli izreči z glasovanjem, bo župan Pirana občinskemu svetu predlagal razveljavitev sklepa in prodaje zemljišč nad Fieso ne bo. 

Zelena Fiesa kamen spotike

Območje nad Fieso ni edini prostor, o usodi katerega se tam krešejo mnenja. V minulih mesecih so namreč potekale burne razprave o projektu zelene Fiese, vrednem dobrih 778.000 evrov z davkom, ki ga je piranska občina uradno zaključila sredi tega meseca. V okviru naložbe so ozelenili 6000 kvadratnih metrov površin, posadili 58 novih avtohtonih dreves, odstranili osem invazivnih velikih pajesnov, z območja Fiese pa po njihovih navedbah odstranili 60 kubičnih metrov betona.

Urejene so nove pešpoti, prenovljeno otroško in odbojkarsko igrišče, sanitarije, urejeni prostori za potapljače, ob jezeru pa sta postavljeni dve opazovalnici. Obstoječi gostinski objekt je premeščen na tlakovano površino, zamenjan je vodovod, urejeni so nov namakalni sistem, pitnik in nove prhe. Na novo je urejena še promenada med avtokampom in plažo, kar je stalo še 92 tisočakov. Slabih pet milijonov je za naložbo prišlo iz sredstev za razvoj regij v okviru projektov zelene in trajnostne prostorske infrastrukture.

»Pomembno pri tem je, da naložba ni posegla v varovana območja Fiese, temveč je uredila obstoječe javne površine in dotrajano infrastrukturo, ki so že dolgo potrebovale prenovo. Naravne vrednote območja, obrežno rastje in značilna podoba Fiese so ostali ohranjeni, ureditev pa jih z dodatnim zelenjem, naravnimi materiali in bolj premišljenimi posegi še poudarja,« so ob tem razložili na občini, medtem ko je bila prenova v času izvedbe deležna številnih kritik, predvsem zaradi odstranitve dreves in bojazni, da bo območje izgubilo svojo zeleno podobo.

Priporočamo