Prejšnji teden naj bi Uroš Dokl vodil sprehod po okupiranem Mariboru v sklopu marčevskega Festivala sprehodov. Organizator, Društvo Hiša!, je festival prestavil v prihodnost, kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor pa je Dnevnikovega reporterja popeljal skozi prostor in v čas druge svetovne vojne.
Ste vedeli, da sta ozko in kratko, s kamni tlakovano Grajsko ulico obiskala dva največja zločinca 20. stoletja? »Eden je bil kakopak firer, a že osem dni prej je v Mariboru prav tukaj stal šef gestapa in komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler,« razkrije Dokl.
Zakaj je Hitler prišel v Maribor
Za nacistično oblast je imel Maribor vsekakor poseben simbolični položaj. Ne nazadnje je bil poleg Pariza in Strasbourga edino mesto v okupiranih državah, ki ga je do konca vojne obiskal Adolf Hitler. Firerjev prihod je bil nenapovedan, motiv pa nikoli povsem raziskan.
»Morda je na Hitlerjev obisk Maribora vplivala tudi okoliščina, da je tukaj nekoč poučeval profesor zgodovine Leopold Pötsch, ki je bil tudi njegov učitelj na realki v Linzu in je bistveno vplival na nemške nacionalistične nazore svojega nekdanjega dijaka,« ugiba.
Popolno zmagoslavje okupatorja je komaj tri dni po Hitlerjevem obisku skalila prva sabotažna akcija v Sloveniji. V Volkmerjevem prehodu v središču mesta je nemška avtomobila požgala skupina »svobodnih, neobremenjenih in pogumnih« dijakov – Ljubo Tarkuš, Bojan Ilich, Avgust Greif in drugi – »ki se še niso zavedali, kaj pomeni okupator«. Nemci so hitro zaprli nekaj deset mladincev, jih mučili in pretepali.
Ključno vlogo je zatem odigrala Helena Štor, ki je imela bistro na vogalu Slovenske in Tyrševe. Med meščani je zbrala denar od vrat do vrat, skupaj 200.000 dinarjev, za poplačilo škode. S tem denarjem je odkupila prostost saboterjev. Njihova svoboda je bila kratkega veka. Svojega protiokupatorskega delovanja niso znali dovolj dobro prikriti.
Na trasi Doklovega sprehoda je ključna točka blok v Kolodvorski ulici, v katerem je stanovala kulturna delavka in mezzosopranistka Mara Čepič. Njeno stanovanje je bilo zbirališče aktivistov, ki so si prizadevali organizirati odpor v mestu. Tajno celico je kmalu razkrila nemška obveščevalna služba in 7. avgusta 1941 izpeljala odmevno aretacijo. Pred hišo je svobodo izgubil tudi Slavko Šlander, ki se je besno zagnal v gestapovce. Skušal je rešiti 20-letno Slavo Klavoro, morda najbolj karizmatično osebnost mladega odporniškega gibanja. Njihove pripadnike so ubili na prvem ceremonialnem streljanju »banditov« v mariborskih zaporih, 24. in 25. avgusta 1941.
Slavina herojska pokončnost je križišče več zgodb, ki si jih je muzejski svetovalec nabral za sprehod po okupiranem Mariboru. Pripoved zna zaviti k vojaku v strelskem vodu 24. avgusta 1941. Ni mogel sprožiti strela v mlado talko, ki je zavrnila prevezo in je pogumno zrla v svoje rablje. Dogodek ga je tako travmatiziral, da je kmalu zatem storil samomor.
Dokl zna zgodbo zapeljati tudi k jetniški paznici Mariji Štampar - Mici, ki je Slavo privedla na dvorišče in je po strelih omedlela. Štamparjeva je bila dobra duša za zidovi mariborskega zapora. Kolikor je zmogla, je pomagala jetnicam. Zanje je tihotapila sporočila, jim nosila hrano in omogočala tajne sestanke, da so se pogovorile o zasliševanjih. Po izdaji je gestapo leta 1944 razkrinkal podtalno delovanje Štamparjeve. Poslali so jo v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Preživela je.
Usodna slabo izobešena zastava
Na kraju Dokl razkrije še usodo zadnjih dveh žrtev v okupiranem Mariboru. Zgodilo se je 9. maja 1945, na dan nemške kapitulacije. Jože Šušteršič, zet in hkrati trgovski pomočnik trgovca Klobase, ki je imel trgovino z manufakturo pod Veliko kavarno, je vstal zgodaj zjutraj. Obljubil je znancem, da jim bo dobavil belo in modro blago za jugoslovanske zastave. Zakaj pa ne rdečega? »Niso ga potrebovali,« odgovori Dokl, »uporabili so kar blago nacistične zastave.«
Tudi Šušteršič je sešil zastavo. Izobesil jo je na drogu Glavnega mostu, prav tam, kjer je dobra štiri leta prej stal Hitler. Ko je stopil z lestve, je opazil, da je ni dobro obesil. »Zato je znova splezal po lestvi in prav v tistem trenutku je z desnega brega čez most zapeljal nemški tank,« razkrije Dokl usodno napako. Tankist je usmeril cev v mladeniča in sprožil. Naboj ni ubil le Šušteršiča, temveč je eksplozija obglavila še naključnega mimoidočega, upokojenca Bogomirja Ferjančiča.
