Promet na avtocesti med Ljubljano in Vrhniko že nekaj tednov ne teče po željah avtomobilistov. Ti poročajo o kolonah, za katere jim ni povsem jasno, kaj je njihov vzrok, saj trenutno na tem odseku ne potekajo gradbena dela. Dela so na Darsu že pred časom končali tudi na severni ljubljanski obvoznici in v predoru Golovec. V teoriji bi moral promet teči normalno, kar v konicah sicer pomeni tu in tam tudi kakšno kolono, a stanje na avtocesti je v resnici precej bolj kaotično.
To potrjuje tudi število prometnih nesreč, ki jih je bilo do tega tedna že 109, kar je več kot dvakrat toliko kot lani in kar 26 več kot v predcovidnem letu 2019. Pristojni na Darsu in analitiki prometnoinformacijskega centra za državne ceste pravijo, da s prstom težko pokažejo na en problem, ki v teh tednih tare primorsko avtocesto med Ljubljano in Vrhniko, in da gre pri zastojih verjetno za skupek različnih dejavnikov. Možnih je več razlogov.
Prometa je že več kot leta 2019
Sredi avgusta je po podatkih Darsa število vozil na odseku med Uncem in Logatcem že preseglo raven iz leta 2019 in v naslednjih tednih je ta številka le še naraščala. V zadnjem tednu so na prometnoinformacijskem centru v primerjavi s podatki za leto 2019 zaznali celo 10-odstotno povečanje prometa na vseh ljubljanskih vpadnicah ter petodstotno povečanje števila tovornih vozil na primorski avtocesti. »Dejstvo pa je, da se ti zastoji ne pojavljajo zgolj v zadnjem tednu, pač pa letos že vse poletje in so bili torej že pred začetkom del na Vrhniki,« pravi Barbara Janežič s prometnoinformacijskega centra. Omenjena dela na Vrhniki, zaradi katerih sta zaprta priključka, so sicer edina dela, ki potekajo na tem odseku, a neposrednega vpliva na promet po mnenju naših sogovornikov ne bi smela imeti, saj vožnja po avtocesti teče nemoteno.
Fenomen nekdanje cestninske postaje
Eden najbolj nenavadnih pojavov, ki jih opažajo avtomobilisti, je, da kolone dostikrat nastajajo na območju nekdanje cestninske postaje Log. Na prometnoinformacijskem centru ta pojav poznajo. Tako kot kolegi na Darsu sklepajo, da je to najverjetneje povezano s starimi navigacijskimi napravami v avtomobilih, ki se jih poslužujejo sicer večinoma tujci. »Vozniki tako pogosto zavirajo ne zato, ker bi bilo treba, ampak ker je to povedala navigacija. Za njimi pa potem nastajajo zastoji. Gre za preproste fizikalne zakone, če se hitrost hitro zmanjša za nekaj 10 kilometrov na uro, se bodo vozila zadaj skoraj zagotovo ustavila. Ko pa se enkrat promet zaustavi, čeprav zgolj za kratek čas, bo nastal večkilometrski zastoj, ki bo trajal. Ne gre prezreti niti dejstva, da smo se vozniki v zadnjem letu ali dveh navadili na prazne ceste in težko se je spet privaditi na gostejši promet,« pravi Janežičeva.
Turisti so utrujeni in zmedeni
Na slovenskih avtocestah je še vedno precej turistov, ki poleti množično romajo na Hrvaško. Na prometnoinformacijskem centru pravijo, da so po večini zelo utrujeni, saj morajo večino držav zaradi pogoja PCT zapustiti v zelo kratkem času, kar pogosto ne dovoljuje počitka, testiranja pa zaradi stroškov ne opravljajo. »Naša ocena je, da se bo z naših cest v prihodnjem tednu umaknil vsaj en faktor – utrujeni tuji vozniki, saj se končujejo počitnice na Bavarskem, v delu Avstrije in v Italiji in še v nekaterih drugih državah,« napovedujejo v prometnoinformacijskem centru.
Krivi tudi protokolarni prevozi
Na Darsu pravijo, da občasno na pobudo policije izvajajo zapore na razcepu Kozarje, in sicer tako, da za običajen promet zaprejo vozni pas iz smeri Malenc proti Kozarjem na območju priključka Ljubljana center (Barjanska cesta), da se lahko v promet lažje vključijo vozila protokola, ki prihajajo iz centra Ljubljane (z Barjanske ceste). »Podobno je z zaporo voznega pasu na razcepu Kozarje iz smeri Brezovice proti Brdu, in sicer je taka prometna ureditev potrebna zaradi nemotenega priključevanja vozil protokola z južne na zahodno obvoznico. Zaporo odstranimo takoj po obvestilu policije, da so vozila protokola mimo. Predvidoma se tovrstna zapora izvede med 7.30 in 8.30. Tovrstne zapore postavljamo večkrat in občasno, vse pa po naročilu in po predhodnem obvestilu policije,« nam je razložil Marjan Koler z Darsa.
Slabe vozne navade Slovencev
Ko se promet zgosti, na dan privrejo tudi vse slabe navade slovenskih voznikov, ki le še poslabšajo razmere, opozarjajo v prometnoinformacijskem centru. »Vožnja s primerno varnostno razdaljo in uporaba voznega pasu voznikom nista ravno pisani na kožo. Večina se v primeru povečanega prometa tako rekoč od Ljubljane do Kopra pelje po prehitevalnem pasu. Zato je Dars že pred časom k uporabi voznega pasu pozival voznike z akcijo: Vozi desno, prehitevaj levo. Potem je tu še vrsta nenavadnih odločitev, ki jih sprejmemo vozniki na avtocestah. Kot so na primer prehitevanje kolone po desni, kadar po levi ne gre, izjemno redka uporaba pasu za počasna vozila, pa čeprav z vožnjo po prehitevalnem ali voznem pasu močno upočasnjujemo preostala vozila, nepravočasno zaviranje pred zapuščanjem avtoceste na priključkih, v primeru gostega prometa na voznem pasu, pa ne nazadnje tudi nepisano pravilo prometne zadrge, ki ga vozniki v Sloveniji le redko upoštevajo,« naštevajo v prometnoinformacijskem centru.
Kakšni so načrti?
Na Darsu medtem že snujejo širitev vpadnic v Ljubljano, vključno z odsekom med Kozarjami in Vrhniko, s čimer si želijo povečati pretok osebnega motornega in tovornega prometa. To je sicer v nasprotju z zavezami za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, na kar nas redno opominjajo v Bruslju, ko med evropske projekte na vsak način želimo uvrščati naložbe v ceste. Novembra lani so tako v okviru pogajanj za nov večletni finančni načrt do leta 2027 zapisali, da čeprav razumejo, »da še vedno obstajajo določene potrebe na področju cest, iz analize ni jasno, zakaj določenih ozkih grl ne bi mogli rešiti na bolj trajnosten in okoljsko prijazen način, ne pa s še več naložbami v ceste«. Tudi zato naša država v načrt za okrevanje in odpornost ni mogla uvrstiti sprva predvidenih cestnih projektov, kar pa ne bi smelo ogroziti projektov širitve avtocest, gradnje novih priključkov, obvoznic in razvojnih osi.
