Plečnikova zapornica na Ljubljanici na Ambroževem trgu je v tako slabem stanju, da ne more čakati na izvedbo projekta energetske izrabe Ljubljanice, o katerem sta se dogovorila mesto in država. Zato naj bi zapornico prenovili že do konca prihodnjega leta, hidroelektrarno, splavnico in prehod za vodne organizme pa bi dodali pozneje.
Poročilo o stanju zapornice na Ljubljanici na Ambroževem trgu je skrb vzbujajoče. »Sistem zapornice je v izredno slabem stanju. Zapornica je zarjavela, na določenih mestih so preseki pločevine zmanjšani do te mere, da so v celoti odpadli. Z alpinističnim pregledom je bilo ugotovljeno, da antikorozijske zaščite ni več. Nekateri nosilci so zaviti na nožu spodnjih zapornic. V zgornjem delu zapornice so popolnoma dotrajani leseni plohi. Dvižni pogon zaradi dotrajanih verig ne deluje zanesljivo. Zaradi dotrajanosti zaporničnega sistema dežurni zaporničar nikoli ne ve, kdaj bo naletel na popolno neodzivnost zapornic s katastrofalnimi posledicami za vodni režim,« so zapisali na Direkciji RS za vode, kjer so se odločili, da prenova zapornice ne more več čakati na izvedbo celovitega projekta energetske izrabe Ljubljanice s sočasno vzpostavitvijo krožne plovbne poti. Zato bo Plečnikova zapornica po napovedih prenovljena najpozneje do konca prihodnjega leta.
Država sofinancira samo zapornici
Kot smo že pisali, so na direkciji sprva načrtovali prenovo obeh zapornic hkrati – tako tiste na Ambroževem trgu kot zapornice na Gruberjevem prekopu. Projektu je vlada leta 2020 namenila 11 milijonov evrov in ga uvrstila na seznam pomembnih investicij, kar naj bi mu zagotovilo prednostno obravnavo pri pridobivanju potrebnih mnenj in dovoljenj. Na tem seznamu so kot predvideni datum gradnje navedli leto 2021, kar je bila precej optimistična napoved.
Novico o prenovi zapornic, ki se ne zgodi ravno vsak dan, so pograbili v ljubljanski Energetiki, kjer je že prej zorel projekt energetske izrabe Ljubljanice, ki bi skupaj s posegi na zapornicah omogočil tudi krožno plovbo okoli grajskega griča oziroma starega mestnega jedra. Priložnost za izvedbo tega projekta skupaj z državo je bila idealna, kar sta prepoznali tudi obe strani in se že poleti 2020 dogovorili za sodelovanje. Nato skoraj dve leti o projektu ni bilo novic.
Sredi decembra lani pa je vlada v načrt razvojnih programov 2022–2025 uvrstila občinski projekt krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu skupaj z energetsko izrabo reke. Mediji so to informacijo pospremili s sklepom, da bo država sofinancirala projekt, kar pa ne drži. Če smo namreč natančni, je tudi po spremembi načrta razvojnih programov še vedno predvideno, da bo država v prenovo obeh zapornic vložila dobrih 11 milijonov evrov, le da se bo zaradi dotrajanosti urgentno takoj lotila prenove zapornice na Ambroževem trgu, za katero je na ločeni proračunski postavki predvidela 4,4 milijona evrov, hkrati pa je odprla novo postavko »Krožna plovna pot – Ljubljanica in Grubarjev prekop« (v vladnem gradivu je ime prekopa napačno, kar je sicer pogosta napaka, op. a.), vredno dobrih 54 milijonov evrov. A država bi v okviru tega projekta zagotovila le 6,7 milijona evrov, kolikor naj bi znašala prenova zapornice v Gruberjevem prekopu, medtem ko bi Elektro Ljubljana in Energetika v projekt skupaj vložila 30,8 milijona evrov, ljubljanska občina pa še skoraj 16,5 milijona evrov.
Dražja varianta
s poglobitvijo struge
»Večkrat izražena želja po ponovnem aktiviranju Ljubljanice kot plovne reke, kakršna je že bila v preteklosti, je bila vedno omejena z dejstvom obstoječih zapornic na Ambroževem trgu in Gruberjevem prekopu zaradi vzdrževanja vodostaja na Ljubljanskem barju. S tem je bila plovba omejena na relativno kratko območje Ljubljanice. Z vzpostavitvijo krožne plovne poti želi Mestna občina Ljubljana omogočiti kontinuirano plovbo okoli grajskega griča oziroma starega mestnega jedra in s plovno potjo povezati vzhodni, centralni in jugozahodni del mesta,« je navedeno v opisu projekta, ki naj bi spodbudil tudi plovne povezave z občinama Brezovica in Vrhnika.
Projekt na Gruberjevem kanalu predvideva, da bi obstoječo zapornico restavrirali in jo ohranili kot spomenik, dolvodno pa zgradili novo zapornico s tremi najsodobnejšimi pretočnimi energetski objekti s prehodi za vodne organizme in splavnico. Možni sta sicer dve varianti projekta. Cenejša ne predvideva poglobitve struge Ljubljanice, naredili pa bi nov jez v bližini sotočja mestne Ljubljanice ter Gruberjevega prekopa ter malo hidroelektrarno izvedli s parom arhimedovih vijakov. Dražja varianta pa se razlikuje v tem, da bi strugo Ljubljanice poglobili, malo hidroelektrarno pa izvedli v obliki dveh gibljivih strojnic. Poleg energetske izrabe in vzpostavitve plovbne poti partnerji pri projektu izpostavljajo tudi dejstvo, da se bo z izvedbo prehodov za vodne organizme omogočilo prehajanje predvsem rib prek vodnih pregrad, kar je bilo do sedaj v veliki meri nemogoče, izboljšala pa naj bi se tudi poplavna varnost.
V vladnem gradivu sicer nikjer ni omenjeno, kdaj naj bi splavnico, prehod za vodne organizme in hidroelektrarno uredili tudi pri zapornici na Ambroževem trgu, kar bo šele sklenilo plovbno pot, a v Energetiki zagotavljajo, da bo ta del investicije izveden hkrati s posegi v Gruberjevem kanalu. Vladni dokument dokončanje projekta napoveduje za leto 2026, kar je verjetno precej optimistična napoved, če vemo, da bo treba sprejeti še občinski podrobni prostorski načrt, vse objekte sprojektirati, pridobiti soglasja, izbrati izvajalca ter dokončati gradbena in strojna dela.
