Septembra so morali uporabniki vodovodnega sistema Iverje zaradi mikrobiološke neskladnosti ponovno prekuhavati pitno vodo. Ukrep je bil po dveh dneh in ustreznih kontrolnih analizah preklican, vendar je šlo že za drugo tovrstno odstopanje v letu dni. Dogodek je sprožil upravičena vprašanja o varnosti oskrbe, morebitnih virih onesnaženja in učinkovitosti obstoječih zaščitnih ukrepov.
Problematiko so 4. novembra obravnavali tudi kamniški občinski svetniki, občina pa je javnosti predstavila ugotovitve Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Agencije RS za okolje (ARSO). Po besedah mag. Klare Kopše Zorko, vodje Oddelka za pitne in kopalne vode pri NLZOH, je Iverje kakovosten in varen vodni vir. Analize zadnjih petih let kažejo, da je voda večino časa ustrezala predpisanim zahtevam. Vzorčenja praviloma potekajo dvakrat mesečno, kakovost pa spremljajo v okviru notranjega in zunanjega nadzora.
V zadnjem letu so na različnih odvzemnih mestih zaznali dve mikrobiološki odstopanji. V enem primeru je bila prisotna bakterija Escherichia coli, v drugem intestinalni enterokoki. V obeh primerih so odkrili po eno kolonijo bakterij v 100 mililitrih vode. Čeprav gre za majhno količino, zakonodaja zahteva popolno odsotnost teh bakterij. Zato so bili zaščitni ukrepi nujni. Strokovnjakinja tudi poudarja, da posamezni odstopanji še ne pomenita dolgoročnega poslabšanja kakovosti vode ali dokaza o škodljivih vplivih na zdravje. Kljub temu ponavljajoče se neskladnosti opozarjajo, da mora biti zagotavljanje varnosti pitne vode stalna prednostna naloga.
Je za onesnaženje kriva Velika planina?
Po septembrskem dogodku so se pojavila ugibanja, ali bi lahko bila za onesnaženje odgovorna dejavnost na Veliki planini. Toda strokovnih dokazov za takšno povezavo za zdaj ni. ARSO je v letih 2024 in 2025 preučeval vplive človekovega delovanja na alpske vodne vire. Na zajetju Iverje so v različnih vremenskih razmerah odvzeli štiri vzorce. »V zajetju Iverje nismo našli prisotnosti bakterij fekalnega izvora ali kakršnega koli drugega dokaza fekalnega onesnaženja,« pojasnjujejo na ARSO.
Analize niso pokazale niti prisotnosti kofeina, ki lahko nakazuje vpliv komunalnih odpadnih voda. V enem vzorcu so sicer zaznali sledi zdravila ketoprofen, vendar izvora niso mogli pojasniti. Dopuščajo tudi možnost naknadnega onesnaženja vzorca. Kopše Zorko opozarja, da zgolj na podlagi posameznih mikrobioloških odstopanj ni mogoče določiti izvora onesnaženja. Za zanesljive odgovore bi bile potrebne dodatne hidrogeološke raziskave, sledilni poskusi in mikrobiološko sledenje virom.
Pripisovanje odgovornosti posameznemu viru brez dokazov bi bilo po njeni oceni »strokovno izjemno neutemeljeno in neodgovorno«. Toda tudi odsotnost dokazov o povezavi z Veliko planino še ne pomeni, da je vprašanje izvora občasnega onesnaženja dokončno razjasnjeno. Štirje vzorci v dveh letih ne morejo zajeti vseh možnih razmer, zlasti ob izrednih padavinah. Prav zato ostaja pomembno vprašanje, ali bodo pristojni izvedli dodatne raziskave.
Prenova zajetja v treh fazah
Občina Kamnik napoveduje trifazno prenovo zajetja Iverje, s katero želi dodatno zmanjšati mikrobiološka tveganja. V prvi fazi bodo obstoječe občasno doziranje plinskega klora nadomestili s sodobnejšim sistemom, ki bo dezinfekcijsko sredstvo proizvajal neposredno na zajetju. Doziranje se bo samodejno prilagajalo pretoku vode, skladiščenje jeklenk s plinskim klorom pa ne bo več potrebno. Izvedba je predvidena do konca letošnjega leta. Druga faza vključuje vgradnjo UV-dezinfekcije, ki bo zagotavljala dodatno zaščito pred mikroorganizmi. Andrej Hercog, direktor podjetja Vodar, pojasnjuje: »Kloriranje samo po sebi ne pomeni slabše kakovosti vode, temveč je uveljavljen preventivni ukrep za zmanjševanje mikrobioloških tveganj.« UV-dezinfekcija in kloriranje se dopolnjujeta, saj ultravijolična svetloba mikroorganizme inaktivira, ne zagotavlja pa trajnega zaščitnega učinka v vodovodnem omrežju.
V tretji fazi je predvidena prenova ključnih objektov vodovodnega sistema, med drugim vodohranov Podgorje in Platišnik ter črpališča Pod skalco. Vzpostavili bodo tudi enoten sistem daljinskega nadzora. Časovnica in vrednost druge ter tretje faze še nista določeni. Prav tu ostaja pomembno vprašanje, kdaj bodo napovedane izboljšave dejansko izvedene in koliko bodo stale.
Dolgoletne analize sicer potrjujejo dobro kakovost vode iz Iverja, vendar varnost oskrbe ne sme temeljiti zgolj na ugodnih statističnih podatkih. Vsako odstopanje zahteva ukrepanje, ponavljajoči se dogodki pa tudi jasno razlago vzrokov. Tudi zato prebivalci Kamnika in Komende upravičeno pričakujejo ne le zagotovila o kakovosti vode, temveč tudi pravočasno izvedene ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost novih opozoril o prekuhavanju.