»Takšen dogodek je dodatna priložnost za Ljubljano, da se sosedje srečajo še na drugačen način, poklepetajo in si izmenjajo informacije,« je na Dnevu soseda v Parku izbrisanih v soboto, ki ga je v Centru Rog spremljalo različno dogajanje, dejala prebivalka središča mesta in učiteljica z OŠ Toneta Čufarja Majda Jurkovič, sicer tudi predsednica ljubljanskega klekljarskega društva in zunanja sodelavka Roga. Ljubljančanki so dogodki, posvečeni krepitvi lokalne, sosedske skupnosti v mestu, domači, saj je bila v preteklosti med organizatorji Dneva soseda, ki je nastajal pod okriljem četrtne skupnosti Center. V zadnjih letih je prireditev zamrla, in tako so jo v Centru Rog, ki je novi sosed v soseski, v sodelovanju s četrtno skupnostjo in Majdo Jurkovič ponovno obudili. Program so sooblikovali v Centru Rog, različne organizacije, ki delujejo v bližini, med njimi Mala Ulica, Mladinski center Ulca, Cukrarna, humanitarno društvo Nikoli sam in drugi ter različni posamezniki.
Odprta vrata studiev in delavnice v parku
Na Dan soseda so bila v Centru Rog odprta vrata vseh studiev, kjer so se obiskovalci lahko srečevali z ustvarjalci in si dopoldne v studiu znamke sodobnih baletnih oblačil Just a Corpse ogledali tudi baletni klas s solistko Nino Noč, ustvarjalnico pa je pripravila tudi Knjižnica Rog. Glavnina celodnevnega dogodka pa je potekala v Parku izbrisanih. Na stojnicah so se predstavljali vse od Plesne šole Fredi, Društva zelenih nadzornikov Ljubljane do Univerze za tretje življenjsko obdobje in drugih. Med najbolj interaktivnim delom programa so bile različne ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali volnene cvetice, optične voščilnice, semenske bombe in še razne druge stvari, pa tekmovanje z avtomobilčki in skupnostni piknik, na katerem so za prigrizke poskrbele mentorice iz Rogovega kuharskega laba kot tudi drugi sodelujoči na dogodku.
V Parku izbrisanih je bilo zelo živahno v klekljarski sekciji, kjer so kleklje sukale ženske različnih generacij iz ljubljanskega klekljarskega društva in so imele pripravljen material tudi za obiskovalce, ki so se želeli spoznati z osnovami. Pri klekljanju so sodelovale tudi osnovnošolke, ki se klekljanja učijo v krožku na OŠ Ledina. So pa z Rogom klekljarice povezane tudi sicer, saj ob petkih pod vodstvom Majde Jurkovič v kreativnem središču poteka klekljarski krožek.
Sosedska druženja in sodelovanja
Dan soseda v Rogu je poleg prebivalcev iz soseske privabil tudi Ljubljančane iz drugih delov mesta, med njimi družino iz Šiške. »Moja hčerka, ki obiskuje četrti razred osnovne šole, je popolnoma navdušena nad Centrom Rog, in ko smo videli napoved za Dan soseda, smo prišli sem preživet del dneva,« je dejala Maja iz Šiške. Glede na to, da smo se z njo pogovarjali na dogodku, ki se posveča pomenu sosedske skupnosti, je še povedala, kako dobre odnose imajo s sosedi v njihovi soseski. »Starši in otroci se veliko družimo na igrišču. Moški imajo tudi viber skupino, kjer se zmenijo za pivo. Med seboj se pokličemo, če nam zmanjka jajc ali podobno,« je sogovornica še povedala o delovanju sosedstva kot družabne in podporne mikro skupnosti. O medgeneracijski pomoči med sosedi je v Parku izbrisanih pripovedovala tudi Kristina, ki živi blizu Roga v manjšem bloku. »Kadar starejša soseda kaj potrebuje, ji prinesem. Imam tudi ključe njenega stanovanja, če bi se ji slučajno kaj zgodilo, me lahko pokliče,« je še o zaupanju med sosedi dejala sogovornica.
Sodelovanje sosedov na Petkovškovem nabrežju
Zgodbo dobrega medsosedskega sodelovanja živijo tudi stanovalci na Petkovškovem nabrežju 67, ki so se v program Dneva soseda vključili v sodelovanju z Rogovim zelenim labom. Ker so si želeli ozeleniti zaplato zemlje med vhodom v garažo pod Rogom in njihovo hišo, so se sosedje povezali, pri načrtovanju in pripravah na zasaditev medovitih rastlin pa jim je pomagala mentorica iz zelenega laba. V soboto pa so vrt, ki po besedah ene od stanovalk Celine Brumec združuje, sosedje s skupnimi močmi zasadili. »Sem velika zagovornica, da se povežemo kot skupnost, ker tega v današnjem svetu manjka. Sajenje vrta je bila dobra delovna akcija, ker poveže ljudi,« je še dejala stanovalka Petkovškovega nabrežja 67 in ob tem opisala sosedsko vzdušje pri njih. »Sosedje se poznamo po imenih, si pomagamo in sodelujemo.« Obiščejo se tudi na kavi ali jo skupaj spijejo na notranjem dvorišču, ki ga kosijo mlajši stanovalci, sosedje poskrbijo za mačko, ko gre lastnik na dopust, ali pa komu kaj prinesejo iz trgovine, če to potrebuje. Vse to je sodelovalno in solidarno sosedstvo, ki ga živijo.
