Na območju Podboršta pri Komendi, kjer je junijsko neurje za seboj pustilo močno poškodovane gozdne površine, je potekala prostovoljska akcija sajenja dreves. V bližini Planinskega doma Komenda so udeleženci posadili 500 mladih bukev in tako naredili pomemben korak k obnovi gozda.
Junijsko neurje je na širšem območju Komende povzročilo veliko škode. Močan veter je podiral drevesa, poškodoval gozdne površine in za seboj pustil posledice, ki jih bodo odpravljali še več let. Obnova ima za lokalno skupnost še poseben pomen, saj si območje še ni opomoglo niti od katastrofalnih poplav avgusta 2023.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je skupna količina drevja, poškodovanega v vetrolomu na območjih Komende in Zaloga pri Cerkljah, ocenjena na približno 26.400 kubičnih metrov. V revirju Komenda so doslej za posek označili 15.383 kubičnih metrov poškodovanega drevja, na območju Zaloga pri Cerkljah pa približno 11.000 kubičnih metrov.
Miha Zabret, vodja kamniške enote Zavoda za gozdove Slovenije, je pojasnil, da je bilo ob junijskem neurju močno poškodovanih oziroma uničenih približno 150 hektarjev gozda. Škoda je razpršena na širšem območju, velikem od 1500 do 1700 hektarjev. »Izkušnje iz preteklih ujm kažejo, da se gozdovi na tem območju zelo dobro naravno obnavljajo. Kjer pa to ne bo dovolj, bomo pomagali s sadikami. Danes sadimo bukev, ki je tukaj domača drevesna vrsta in je glede na pričakovane prihodnje razmere zelo primerna za obnovo gozda,« je pojasnil Zabret.
Obnova se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Poleg prostovoljskega sajenja so zagotovljena sredstva za nakup dodatnih 3375 sadik avtohtonih drevesnih vrst, med njimi bukve, češnje, javorja in jelke, ter potrebnega materiala in izvedbo sajenja.
Prvošolci posadili drevesa, ki bodo rasla z njimi
Posebno noto dogodku so dali prvošolci Osnovne šole Komenda Moste, ki so se pridružili sajenju in ob tem spoznavali, kako poteka obnova poškodovanega gozda. Izvedeli so, zakaj je pomembno ohranjati naravo in kako lahko tudi sami prispevajo k njenemu okrevanju. Sajenje je bilo tako več kot le prostovoljska akcija. Postalo je učna ura sodelovanja, odgovornosti in potrpežljivosti. Drevesa, ki so jih otroci posadili, bodo rasla skupaj z njimi, v prihodnjih letih pa bodo lahko spremljali, kako se njihove sadike spreminjajo v mogočna drevesa.
Ravnatelj šole Uroš Križanič je poudaril pomen tovrstnih izkušenj za najmlajše. »Zelo enostavno se je bilo odzvati taki pobudi. Sadnja dreves, narava, mladi … lahko se vam le zahvalimo in čestitamo, da to počnete za naš kraj, otroke in skupnost.«