Iz vlade in z ministrstva za infrastrukturo prihaja dobra novica, da bo v letošnjem proračunu in proračunu za prihodnje leto na voljo 38,5 milijona evrov za obnovo dela gorenjske železniške proge. Denar naj bi vlada zagotovila deloma iz podnebnega sklada, kar je kot možnost omenjal že nekdanji okoljski minister Simon Zajc, deloma pa iz integralnega dela proračuna, saj so za predvideno obnovo železniškega predora Karavanke pridobili kohezijska sredstva. Popravljeni načrt razvojnih projektov predvideva, da bi v letu 2022 iz proračuna za projekt druge faze obnove gorenjske proge med Kranjem in Lescami namenili še dobrih 21 milijonov evrov, po letu 2022 pa še 40 milijonov evrov, skupno torej skoraj 100 milijonov evrov. A ob tem je treba opozoriti, da država proračunov za obdobje po letu 2021 nima.
Brez sredstev bi morali razveljaviti razpis
Odločitev o uvrstitvi druge faze obnove železniške proge med Kranjem in Lescami, ki v praksi zajema gradbena dela, v načrt razvojnih projektov do leta 2023 je kljub temu pozitivna novica, saj sicer na direkciji za infrastrukturo ne bi mogli končati razpisa za nadgradnjo prvega dela proge med Podnartom in Lescami, ki je v teku že od februarja. Na direkciji so namreč že v razpisni dokumentaciji izpostavili, da bodo odločitev o oddaji naročila sprejeli le pod pogojem, »da bo do trenutka izdaje odločitve o oddaji naročila projekt uvrščen v načrt razvojnih programov«.
Da bo ta projekt uvrščen v načrt razvojnih projektov in da bodo zanj zagotovljena proračunska sredstva v letošnjem in prihodnjem letu, so na ministrstvu za infrastrukturo napovedovali že v mandatu Alenke Bratušek, kjer sprva denarja za projekt niso našli. A so, potem ko so pridobili evropska sredstva za nadgradnjo karavanškega železniškega predora, napovedali, da bodo lahko proračunska sredstva prerazporedili na projekt nadgradnje odseka Podnart–Lesce - Bled in zanj objavili javno naročilo.
Direkciji za infrastrukturo bi lahko pri tem naročilu šlo na roko dejstvo, da je v vodo padel skupni razpis z avstrijsko stranjo za približno 140 milijonov evrov (Slovenija naj bi prispevala okoli 60 milijonov evrov) vredno nadgradnjo železniškega predora Karavanke, saj bi tako lahko imeli več časa, da projekta izvedejo karseda sočasno in tako najbolje izkoristijo zaporo proge. Na direkciji so nam povedali, da je razpis za predor v vodo padel, ker je prispela le ena ponudba, pa še ta naj bi bila previsoka. Razpis bodo zato ponovili, trenutno pa ocenjujejo, da bi lahko dela v predoru potekala, kot je bilo predvideno, med oktobrom 2020 in aprilom 2021.
Po nadgradnji hitrost do 95 kilometrov na uro
Bistveni ukrepi, načrtovani v sklopu nadgradnje prvega dela proge med Podnartom in Lescami, so zamenjava zgornjega ustroja proge in sanacija spodnjega ustroja, ureditev odvodnjavanja, zamenjava vozne mreže, obnova peronske infrastrukture na postajališčih Otoče, Globoko in Radovljica, sanacija predorov Globoko in Radovljica, sanacija podpornih in opornih zidov ter gradnja dodatne zaščite brežin, zamenjava voznih vodov in nosilnih konstrukcij, izvedba protihrupnih ukrepov, sanacija dotrajanih prepustov in premostitvenih objektov ter sprememba nivojskih prehodov v zunajnivojska križanja.
Odsek proge naj bi zaradi zahtevnega terena, v veliki meri stisnjenega med Savo in hribovito zaledje, po nadgradnji omogočal najvišjo hitrost 75 kilometrov na uro za klasične vlake (vključno s tovornimi), 80 kilometrov na uro za lahke potniške vlake in 95 kilometrov na uro za vlake z nagibno tehniko. »Z nadgradnjo proge v obstoječem območju ni mogoče doseči višjih hitrosti. Če bi želeli doseči hitrost vsaj 120 kilometrov na uro za potniške in 100 kilometrov na uro za tovorne vlake, bi to pomenilo popolnoma drugo traso proge s številnimi novimi predori in premostitvenimi objekti,« so zapisali projektanti.
