Do konca leta bo predvidoma vse pripravljeno za gradnjo nove soseske s 127 stanovanji na območju nekdanjega kompleksa Papir servisa ob ulici Pod ježami, ki jo snujejo v družbi LIN nepremičnine. Rušitvena dela naj bi se končala do sredine novembra, stekli so tudi že postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. A tik pred zdajci bi se radi v postopek vključili bližnji sosedje s severne strani ulice Pod ježami, ki se ne strinjajo s tem, kako zlahka bo po njihovem mnenju investitor prišel do gradbenega dovoljenja.
Ne samo soseska, tudi železnica
Moti jih predvsem to, da po sklepu ministrstva za okolje in prostor investitorju ni bilo treba izvesti presoje vplivov na okolje, čeprav naj bi bil po njihovem mnenju predvsem zaradi hrupa v kombinaciji z načrtovano širitvijo bližnjega kraka dolenjske železnice na dva tira vpliv na okoliške stavbe znaten. Zato ne zahtevajo samo presoje vpliva nove soseske na okolje, temveč bi radi, da se izdelajo skupne strokovne podlage za nadgradnjo železniške proge in pozidavo na območju nekdanjega Papir servisa. »Na podlagi usklajenih širših prostorskih pogojev se za EUP-MO-240 izdela OPPN (občinski podrobni prostorski načrt, op. a.) z variantnimi zasnovami stanovanjske gradnje, v katerih se upošteva manjše izkope ter s tem povezane manjše obremenitve cestnega omrežja in vplive na neposredno okolico z emisijami gradbišča; manjše število stanovanj (ali druga primerna namembnost) in zdravo bivalno okolje s potrebno ozelenitvijo oziroma vidno in protihrupno zaščito. Upošteva se fizični in okoljski vpliv nadgradnje železniškega omrežja. Pri zasnovi se upošteva zmogljivost prometne, komunalne in družbene infrastrukture širšega območja,« so zapisali v pobudi, ki so jo poslali ljubljanski občini.
Če bi res pristopili k izdelavi strokovnih podlag in pripravi OPPN, investitor na tem območju ne bi mogel graditi še vsaj pet let, zato je kaj takega praktično nemogoče pričakovati. Sploh ob dejstvu, da so usmeritve za pozidavo območja že nekaj let določene v občinskem prostorskem načrtu, ki za lokacijo ne predvideva sprejetja bolj podrobnega prostorskega akta. Investitor, ki je zemljišče kupil pod temi predpostavkami v stečajnem postopku, ima zato že zdaj vse podlage za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kar pa še ne pomeni, da je bojazen bližnjih stanovalcev, da se jim bodo življenjski pogoji po dokončanju soseske poslabšali, povsem brez podlage. Ob tem opozarjajo na povečanje prometa po ulici Pod ježami, saj bo investitor na tem območju uredil 229 parkirnih mest, kar je celo 50 več, kot zahtevajo normativi. Sosedje opozarjajo, da namerava zaradi gradnje na parcelno mejo investitor odstraniti tudi stara drevesa ob cesti, ki so zastirala pogled na nekdanji industrijski kompleks, skrbi jih tudi, da bi med gradnjo prišlo do posedanja hiš, saj sta pod sosesko predvideni dve kletni etaži za avtomobile. Predvsem pa jim ni jasno, zakaj na ministrstvu za okolje in prostor niso postavili pod vprašaj »smiselnosti zgoščene stanovanjske gradnje na območju, ki je trajno presežno obremenjeno s hrupom in dodatno s posegom v prostor z načrtovano širitvijo železniškega omrežja«.
Za dom starejših ni bilo volje
Bližnji stanovalci so si sicer prizadevali, da bi namesto stanovanj gradili dom za starejše občane, kar dopušča prostorski akt in kar bi po njihovem mnenju precej manj prometno obremenilo že danes utesnjeno območje, hkrati pa bi stanovalci Vodmata, Sela, Zelene jame, Most, Novih Jarš in Kodeljevega tu lahko dobili možnost vselitve v dom v kraju bivanja. A tako ambicije, da bi pridobili atraktivno lokacijo za neprofitna najemna stanovanja, kakor želje bližnjih stanovalcev, da bi v Ljubljani končno dobili nov javni dom za starejše, so se kmalu po objavi izklicne cene za zemljišče razblinile. Za ljubljanski stanovanjski sklad je bila cena 310 evrov za kvadratni meter zemljišče previsoka, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so na vprašanja o nakupu lokacije Papir servisa odgovarjali, »da analizirajo stanje in potrebe« ter da odločitve o posameznih projektih še niso sprejeli.
Na koncu so v družbi LIN nepremičnine edini presodili, da se jim nakup splača. Gre za podjetje, ki je v Ljubljani gradilo naselje Med češnjami s 169 stanovanji v Črnučah ter naselje družinskih hiš Med lipami v Mengšu, njihov aktualen projekt so pa tudi vrstne hiše v Kašlju. Večinski lastnik družbe je podjetje Homen, prek katerega Marjan Lenarčič, Tadej Pfajfar in Tomaž Blaž obvladujejo družbo LUZ, ki ogromno posluje tudi z ljubljansko občino.
