Bled. »Zavedamo se, da pomeni prenova grajskega kopališča poseg v verjetno najbolj občutljivo točko najbolj prepoznavnega kraja v Sloveniji,« so v vabilu na javno tribuno o načrtovanju prenove grajskega kopališča na Bledu zapisali organizatorji. V sezoni, ki traja tri mesece, kopališče obišče 50.000 dnevnih obiskovalcev, ob tem pa prodajo tudi 600 letnih vstopnic. V zadnjih sto letih kopališče še ni bilo celostno prenovljeno.
»Ker so objekti oziroma območja v našem upravljanju ključni ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za celoten turistični sektor, pri načrtovanju večjih investicij, kjer širimo vsebine, vključujemo laično in strokovno javnost,« razlaga Jaka Bassanese iz Infrastrukture Bled in dodaja, da je predvsem zaradi lokacijske občutljivosti kopališča, torej obale pod blejskim gradom, vključitev javnosti še toliko pomembnejša. »Vsaka priprava ter čas in denar, ki bi ga porabili pred vključitvijo javnosti, bi bila nesmiselna,« meni Bassanese. V Infrastrukturi Bled pravijo, da bo priprava projektne naloge za obnovo grajskega kopališča pionirski projekt na evropskih tleh, saj bo sledila duhu davoške deklaracije in konceptu kulture gradnje, ki predvideva načrtovanje posegov v prostor skupaj z javnostjo po načelih »trajno, lokalno, transparentno«.
Nujno sodelovanje občanov
Z odzivom na javno tribuno, ki so jo pripravili skupaj z arhitekturnim birojem GregorcVrhovec + Žiher arhitekti, so več kot zadovoljni. Pritegnila je več kot sto udeležencev tako laične kot strokovne javnosti. Poleg uporabnikov kopališča ter članov interesnih društev, potapljačev, reševalcev, so bili med udeleženci tudi predstavniki občinske uprave, politike, predsedniki vseh turističnih društev, predstavniki ponudnikov namestitvenih zmogljivostih, predstavniki zavoda za varovanje kulturne dediščine in (krajinski) arhitekti.
Infrastruktura Bled je izdelavo projektne naloge za razpis za prenovo kopališča zaupala biroju GregorcVrhovec + Žiher arhitekti, ki je na Bledu že sodeloval pri zasnovi sedeža Triglavskega narodnega parka in tržnice. Aleš Vrhovec razlaga, da participacija v urbanizmu in arhitekturi ni nič novega, občasno se prakticira tudi pri nas. »Na tako nevralgični točki, kot je lokacija pod blejskim gradom, se je zdela skoraj neizogibna, četudi ni nekaj običajnega in preizkušenega. Razlogov za vsaj malo pionirski poskus je več, skupni imenovalec je tisto, kar imenujemo gradnja konsenza. Prvi razlog je želja, da se izognemo upravičenemu nasprotovanju prebivalcev Bleda, ki bi lahko izhajalo iz nevključenosti v proces odločanja. Naslednji je zavedanje, da mnenje ljudi, med katerimi nekateri kopališče uporabljajo petdeset let in več, zagotovo šteje,« pravi arhitekt.
»Pridobili smo potrditve nekaterih izhodišč in veliko upoštevanja vrednih mnenj. Predvsem je tribuna pokazala, da ljudi prostor zelo zanima,« o javni tribuni pravi Vrhovec. Sledila bo delavnica v ožjem strokovnem krogu ter poziv nekaterim ključnim akterjem in poznavalcem prostora, da podajo svoje videnje. Vse to vzporedno s pripravo projektne naloge, ki bo pripeljala do javnega natečaja in izdelave podrobnega prostorskega načrta, na koncu pa tudi do dejanske prenove. »Ki bo upoštevala čim več mnenj, obenem pa zadostila kriterijem trajnosti, funkcionalnosti, arhitekturne izjemnosti in lepote,« še dodaja Vrhovec.
Časovnica odvisna
od drugih investicij
Nato bo strokovna skupina izbrala najboljšo rešitev, ki jo bodo obravnavali na občinskem svetu. »Po naših ocenah bi lahko prenovo začeli v petih do osmih letih,« ocenjuje Bassanese, ki dodaja, da bo to odvisno tudi od odzivnosti vseh soglasodajalcev in upoštevanja določenih sprememb določil trenutno odprtega OPN.
Prenova je močno odvisna tudi od javnofinančne slike občine Bled, ki jo ta trenutek čakajo štiri večje investicije – prenova osnovne šole, gradnja južne razbremenilne ceste, kolesarska povezava do Bohinja ter prevzem čistilne naprave v upravljanje. Skupaj so težke okoli 30 milijonov evrov. Časovnica prenove kopališča je tako tesno povezana tudi z morebitno pridobitvijo državnih in evropskih sredstev.
