Pred približno enim mesecem smo pisali o betonarni v Stanežičah, ki stoji le streljaj od velikega nasutja gradbenega materiala, ki ga je na občinsko zemljišče nezakonito odložil izvajalec Prenova-Gradbenik. Zgodba z betonarno je namreč zelo podobna, saj ta prav tako stoji na občinski zemlji, čeprav za to nima sklenjene nobene najemne pogodbe. Na občini so na naša vprašanja, kako je to mogoče, odgovorili, da bodo »zadevo preverili na terenu in proti uporabniku ustrezno ukrepali«. Odgovor daje vtis, kot da za betonarno doslej niso vedeli, kar je smešno, saj ta po navedbah podjetja Projekt Beton tam stoji že 40 let. Gre za eno od dveh nekdanjih ljubljanskih betonarn propadlega podjetnika Roka Furlana, ki je bil med drugim tudi glavni dobavitelj betona za kompleks športnega parka v Stožicah.
Vloga za najem ali odkup zemljišča
Po objavi članka o betonarni so se na občinskem inšpektoratu odpravili v Stanežiče, kjer so, kot pravijo, ugotovili, da na parceli v zasebni lasti stoji betonarna, za opravljanje svoje dejavnosti pa deloma uporablja tudi parcelo v lasti Mestne občine Ljubljana. To pojasnilo je precej zavajajoče, saj objekti betonarne v najožjem smislu resda stojijo na zasebnem zemljišču družbe M inženiring, ki je prek podjetja Grandio lastnica podjetja Projekt Beton, in to zelo verjetno le deloma, saj je to zemljišče veliko zgolj 53 kvadratnih metrov, medtem ko se kompleks betonarne razteza na nekaj tisoč kvadratnih metrih zemljišč, ki so v lasti ljubljanske občine.
Očitno je na magistratu na temo stanežiške betonarne že 8. aprila prišlo tudi do sestanka, na katerem naj bi v podjetju Projekt Beton zagotovili, da bodo podali »vlogo za nakup ali najem zemljišča«, na ljubljanski občini pa naj bi »glede na prostorske plane preverili možnost razpolaganja z delom zemljišča, ki ga betonarna uporablja«. Težava je namreč, da glede na veljaven občinski prostorski načrt okoli polovica kompleksa betonarne stoji na območju zelenih površin oziroma natančneje na površinah za oddih, rekreacijo in šport, kjer seveda takšne gradbene dejavnosti ne bi smele biti dopuščene.
Bo inšpekcijski postopek uveden?
Pri betonarni pa ne gre samo za vprašanje malomarnega ravnanja z občinskim premoženjem, temveč se odpirajo tudi vprašanja o okoljski sprejemljivosti objekta, ki tako kot bližnje nelegalno nasutje gradbenih in drugih odpadkov stoji na ožjem vodovarstvenem območju. Na Agenciji za okolje RS so nam pojasnili, da je za betonarne, kjer proizvodnja presega sto kubičnih metrov na uro, predviden predhoden postopek, v katerem se ugotavlja, ali je za obratovanje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Od procesov v betonarni, recimo od tega, ali tam predelujejo večjo količino gradbenih odpadkov ali vnašajo umetno pripravljeno zemljino v tla, pa je odvisno, ali morajo za to pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Iz javnih evidenc je razvidno, da za to betonarno agencija ni izdala ne okoljevarstvenega dovoljenja ne soglasja, a jasnejšo sliko bi dal šele inšpekcijski postopek. Pobudo zanj je na republiški inšpektorat že v začetku marca podal eden od krajanov, a na inšpektoratu pravijo, da ta še ni bi uveden.
