Zaradi specifike slovenskega knjižnega trga, kjer je veliko knjig natisnjenih samo enkrat in v majhni nakladi, so antikvariati skoraj nujno dopolnilo knjigarniške dejavnosti. »Ljudje iščejo razprodane knjige, cenejše izvode knjig, ki so sicer še v prodaji, in različne stare izdaje,« pravi antikvar Tomaž Kušar. Kateri naslovi in avtorji so pogosteje iskani, se neprestano spreminja, lahko tudi večkrat na leto. »Na to vplivajo različne obletnice, smrti…, kar ljudi spodbudi, da (ponovno) vzamejo v roke določena dela. Letos se denimo zelo pozna, da je leto Dostojevskega, saj si je marsikdo zaželel Zločin in kazen ali Bese. Zanimanje za določena dela vzbudijo tudi nagrade avtorjem, zaradi katerih bralci in bralke potem iščejo kakšna njihova starejša dela. Prav tako na prodajo vplivajo dobre gledališke predstave, narejene po knjižnih predlogah. Zelo je recimo odzvanjal Pandurjev Hazarski besednjak, ki je pustil tak pečat, da so ljudje še dolgo iskali knjigo,« pojasnjuje Mojca Zupančič. Ljudje, ki prihajajo v Alef, so »bralci, brskalci, zbiralci, študenti, raziskovalci…« pravita antikvarja, ki sta tudi sama že dolgo zbiralca. Zato dobro poznata občutek, ko »ti antikvar pomoli knjigo, ne da bi sploh kaj rekel, tebi pa zasije obraz«, pravi sogovornica. »Zbiralca sva bila,« dodaja Kušar, »že dolgo, preden sva odprla Alef. Vendar ko to postane služba, se vse malo razčara.«
Med stalnimi bralci, ki zahajajo v antikvariat, ki na Hribarjevem nabrežju deluje že osem let, je tudi knjigarnar iz Hiše sanjajočih knjig Blaž Javornik. Najprej je bil z Alefom povezan osebno, ko je sem prihajal še kot študent. In kot pravi, je tam doživel »posebne, lepe izkušnje. Ko najdeš kakšno knjigo, ki si jo iskal leta, in se nenadoma pojavi, je to boljše presenečenje kot kakšna dobra jed.« Kot knjigarnar pa je Javornik zdaj z Alefom prepleten tudi po službeni plati. »Vsak dan imam veliko primerov, ko ljudje iščejo razprodano knjigo, zato smo z Alefom v stalnem stiku. Pokličem jih in vprašam, ali imajo določeno knjigo, in tako stranke preusmerim k njim. Antikvariat je kot vezni element, fuga v knjigotrškem poslu.« Zato knjigarnar poleg tega, da izbere delo za domačo knjižnico, v Alef redno prihaja, da si izmenjujejo informacije o tem, kaj kupci iščejo in kaj je razprodano.
Pregledala sta že številne domače knjižnice
V vseh teh letih, odkar imata Alef, sta Mojca Zupančič in Tomaž Kušar vstopila že v marsikateri dom in pregledala številne domače knjižnice. Največji vir rabljenih knjig, poleg tega, da jih prek različnih kanalov iščeta tudi sama, so namreč ljudje, ki se obrnejo nanju. Knjige, ki so jih pripravljeni prodati ali podariti, vedno skrbno pregledata. »Vsak odkup je določeno reševanje knjig, sploh če greva v domače knjižnice, kjer gre ob selitvah ali smrti lastnika za velike količine naslovov.« Na poziv k pregledu knjig se vedno odzoveta, saj je to, da se »laikom prepusti, da mečejo v smeti knjige po lastni presoji, včasih naravnost tragično«, poudarjata sogovornika. Med dobro ohranjenimi rabljenimi knjigami za antikvariat izbereta tiste s kulturnim statusom, iskane med kupci in redke ter razprodane naslove z vseh področij. Poleg tega se trudita imeti na zalogi tudi kakšna manj iskana dela, bolj specializirana. »Hraniva jih v skladišču, tudi če traja več let, da najdejo kupca,« pravi Kušar. »To velja za kakšne medicinske knjige, ki sicer zaradi razvoja vede niso več aktualne, vendar imajo raziskovalno in zgodovinsko vrednost. Pomembno je, da te knjige ne izginejo,« dodaja Zupančičeva. Čeprav morata antikvarja kakšno knjigo vseeno tudi zavreči. »Za kupce manj zanimive in slabše ohranjene izvode ponujava na stojnici pred Alefom, preveč uničene pa morava zavreči,« pojasnjuje sogovornik. Tiste knjige, ki v antikvariatu ne najdejo svojega kupca, čez čas umakneta v skladišče in jih ponujata samo še na spletu. V nasprotju z deli, ki so za bralce manj zanimiva, pa ima Alef za določene naslove tudi čakalni seznam. V zadnjem času je precej iskan Jung, cena pa se je v zadnjih letih povišala tudi mladinskim leposlovnim serijam, kot so Pet prijateljev, Gospodar prstanov in Harry Potter.
Pomemben del identitete mesta
Tako kot so knjige alefovcema v življenje pripeljale marsikatero zanimivo izkušnjo in osebo, je njuna prodajalna rabljenih knjig, kot poudarjata, tudi pomemben del kulturne identitete mesta. »Ljudje pridejo k nama, ker slišijo, da sta tu dobra izbira in prijetno vzdušje, in veliko se jih vrača,« pravi Kušar. Pred epidemijo je bil Alef priljubljen tudi med turisti. »Tujci so uživali v nakupovanju knjig. Poleti je bilo še posebej živahno, ko so posedali na tleh, se pogovarjali in brskali med knjigami,« še doda Mojca Zupančič.
