Nič nisem kolebal. Imamo pač veliko dela in ni bilo časa. Res pa je tudi to, da v prvih mesecih ni kaj veliko povedati, toda zdaj lahko že predstavimo prve rezultate našega dela.
Povejte.Lotili smo se skrbnega pregleda vseh projektov, ki so zastavljeni ali že potekajo, da presodimo, katere je smiselno izpeljati do konca in katerih ne. Začel bom pri mestu, kjer je najlažje. Pripravlja se ureditev kopališča od promenade do Žusterne, ureja se garažna hiša oziroma dokumentacija za garažno hišo za Barko, kmalu se bodo začela dela za garažno hišo na Muzejskem trgu. Našli smo lokacijo za vzpostavitev večnamenskega centra, pogovarjali smo se o tem, kam bi dali skejt park. Razmišljamo o tem, kako bi mestno jedro smiselno preuredili po vsebinskih sklopih, da bi recimo na Brolu uredili upravno središče, na Verdijevi ulici kulturno središče, da bi glasbena šola morda prišla v prostore občine, mi pa bi se preselili na Brolo. Zaključiti moramo objekt Solis, rešiti prostorske težave zdravstvenega doma. V tem mandatu moramo zgraditi nova neprofitna stanovanja, ki se jih prestavlja iz leta v leto. Nisem sicer navdušen nad idejo, da se vsa neprofitna stanovanja gradi na istem območju, zato iščemo načine, da bi tudi vsi novi investitorji v svojih projektih zagotovili kakšno neprofitno stanovanje. Pogovarjamo se o tem, da bi vrtec iz Bonifike preselili na novo lokacijo zraven sodišča, in še bi lahko našteval.
Zanimivo vas je poslušati. V predvolilni kampanji ste izpostavljali zlasti investicije v zaledje, zdaj ste pa začeli z investicijami v mestu. Ste v tem času, odkar ste župan, ugotovili, da so vendarle investicije v mestu tiste, ki jih ljudje bolj opazijo in izpostavijo kot delo župana?Ne, nikakor, moramo pa najprej postaviti temelje. Problem v naši občini je, da nimamo popisane komunalne opremljenosti občine, brez tega pa težko načrtujemo ureditev infrastrukture na podeželju. Zato moramo najprej urediti to, ob tem pa lahko na podeželju izvajamo le manjše zadeve, uredimo kakšno cesto, ekološki otok. Trenutno se pripravlja dokumentacija za kanalizacijo na Škofijah, iščemo rešitve glede osnovne šole in lokacijo za ambulanto, v Dekanih smo se dogovorili za center za starostnike. Investicije v mestu so seveda bolj vidne, ker plažo, parkirišča in podobno potrebujemo vsi. Se pa zavzemam za to, da mora biti tudi razvoj podeželja primerljiv, a žal bo pot tam nekoliko daljša, ker nimamo popisa.
Kateri od naštetih projektov je torej najbližje realizaciji?Najbližje realizaciji so seveda projekti, ki so bili zastavljeni že prej. Jasno je tudi, da bo zasluge zanje imel nekdo drug, ampak to niti ni pomembno.
Za kateri projekt se boste vi najbolj zavzeli, da bodo ljudje lahko rekli – to je pa projekt Aleša Bržana? Kaj je tisto, po čemer želite, da si vas Koprčani zapomnijo?Najbolj se zavzemam za projekt večnamenskega centra, ker menim, da je to najbolj potrebno v samem mestu. Vesel pa bom tudi vsake ceste in manjše ureditve na podeželju, ki je več kot potrebna. To so majhni projekti, ki ne bodo ne vem kako vidni, ampak s tem se ne bom obremenjeval. Vem, kaj je treba narediti, in to bomo tudi naredili. Koliko političnih točk bo to prineslo ali odneslo, me niti ne zanima.
Vas anketa nič ne skrbi?Seveda nisem bil srečen, ko sem videl rezultate ankete. Ne bom pa privolil v to, da se me označi za nesposobnega ali zaspanega samo zato, ker sem zmagal na volitvah in imam drugačen način vodenja kot prejšnji župan. Ljudje so očitno v nekakšni abstinenčni krizi, ker se je prej govorilo samo o tem, kaj dela župan, in ne, kaj dela občina. Moje stališče je sicer povsem nasprotno temu, vendar ugotavljam, da se bom vseeno moral malce več izpostavljati. Imam jasen načrt dela. Kar smo obljubili, bomo tudi izpeljali. Ljudje v prvih mesecih ocenjujejo bolj na podlagi vtisa. Treba je počakati do konca mandata, takrat se bo lahko pošteno ocenilo naše delo.
Ampak nastaja vtis, da Koper nima župana, da vas ta vloga pravzaprav niti ne zanima in da samo čakate, da mine. Tudi sami ste večkrat izjavili, da ste »štufi« in utrujeni in da je bolje ne biti župan.Da sem štuf, sem izjavil ob koncu kampanje. Gledano iz človeškega vidika pa je res bolje ne biti župan.
Zakaj ste potem kandidirali?Ker je bila sprememba nujna in ker je treba v naši občini urediti nekatere stvari, da bomo živeli v bolj prijazni in bolj pravični družbi.
Imate največ podžupanov v Sloveniji in veliko svetovalcev. Tako na hitro bi lahko rekli, da ste dali podžupansko mesto ali mesto svetovalca vsem, ki so vas podprli pred volitvami. Gre za poplačilo uslug?Nikakor. Zdelo se mi je prav, da nekateri ljudje prevzamejo področja, za katera so se najbolj zavzemali, in jih začnejo razvijati. Vsi podžupani veliko delajo. Za zdaj še zbirajo informacije o tem, kaj je treba narediti, v drugi fazi pa bodo predstavili predloge. Podžupani so zadolženi za določena področja in so zanje odgovorni. Osebno mislim, da je to pravi način, če želimo aktivno politiko vseh v občini. Samo župan ne more biti odgovoren za to, kar upravlja celotna politična struktura.
Tudi sami pa veste, da si bodo morebitne zasluge potem lastili vsi, če se bo kaj zalomilo, pa boste odgovorni vi.Tega se seveda zavedam. Zato sem odgovoren za to, da postavim ekipo ljudi in način dela, za katerega mislim, da je najboljši. Vsakih šest mesecev bom preverjal, kako se razvijajo področja, za katera so zadolženi podžupani in svetovalci. Po potrebi bom tudi ukrepal.
Obljubljali ste, da boste župan, ki združuje, a je koprska občina še danes precej razdeljena. To niti ne preseneča, saj je bilo že na volitvah jasno, da je približno 14.000 Koprčank in Koprčanov dejansko volilo za Borisa Popoviča, preostalih 14.000 občanov pa je samo želelo spremembo na čelu občine, ne nujno vas. Bili ste pač ime proti Borisu Popoviču.To mi je jasno in to je tudi odraz te ankete. Iskreno povedano sem upal, da se bo situacija umirila, ampak za to je potrebna zrelost.
Tudi pri vas in vaših sodelavcih. Napetost in razdeljenost nedvomno sprožajo tudi poteze, kot je predvideno barvanje fasade na koprski osnovni šoli, kjer že deset let stoji napis z rezultatom referenduma, ki je Popoviču omogočil gradnjo nove šole. Je to res tako nujno potrebno?Seveda ni in tudi ni bilo mišljeno, da bo to ena prvih stvari, ki jo bomo naredili. Moja napaka je verjetno ta, da sem hotel umiriti zadeve in sem tudi z javnostjo bolj umirjeno in počasi komuniciral. Zato je izpadlo, da so take stvari prioriteta, kar seveda niso. Zaradi mene je lahko tisti napis tam še nekaj let.
Ljudi je tudi strašno razburilo, da trampolinov v novem mestnem parku niste popravili več kot mesec dni, prav tako se pritožujejo, da je Koper danes bolj zanemarjen in neurejen.Vem, da je ljudi strašno jezilo, ker trampolini nekaj časa niso bili popravljeni, ne vedo pa, da obstaja varnostno poročilo o tem, da ti trampolini sploh niso bili varni za uporabo. Zato smo morali zadevo celovito urediti, preden smo trampoline spet dali v uporabo. Podobno je bilo z novim bazenom, kjer so se pojavile alge in so nas kritizirali, da bazena ne čistimo. Potem pa smo ugotovili, da so štiri luknje v bazenu zazidane, ker se je z gradnjo mudilo, in da se bodo te alge najbrž še pojavljale, dokler zadeve dokončno ne popravimo. Toda to ni tako enostavno, ker bi bilo treba bazen za nekaj časa izprazniti, imamo pa veliko tekmovalcev, ki bazen potrebujejo.
Zakaj tega jasno in glasno ne sporočite javnosti? Zakaj dovolite, da se ustvarja mnenje, da niste sposobni zagotoviti niti par »fedrov« in popraviti trampolinov, kaj šele kaj drugega?Komuniciranje je problem. Tega se zavedam in to bomo morali spremeniti.
Če smo že pri komuniciranju: obdržali ste portal ekoper, ki ga je prejšnja oblast ustanovila izrecno z namenom diskreditiranja in podajanja svoje resnice. Ali potrebujete tak portal, ne zaupate uradnim medijem?Portal smo obdržali, ker ima neki doseg in lahko postane tisto, kar bi moral biti: vir informacij za občane in medije o tem, kaj se v občini dogaja. Objave iz preteklosti, za katere smo ocenili, da vsebujejo elemente sovražnega govora, smo že odstranili.
Občina ima prek Marjetice Koper tudi delež v Primorskih novicah. Kaj boste s tem? Boste prodajali, morda povečevali svoj delež?Glede tega se bomo morali še uskladiti, mislim pa, da to ne spada med prioritetne naložbe komunalnega podjetja ali občine. V interesu lokalne skupnosti pa je, da Primorske novice dobijo stabilnega lastnika, ki bo poskrbel za nemoteno poslovanje in razvoj, brez morebitnega poseganja v neodvisnost medija.
Občina sobiva tudi z Luko Koper. Vas kaj skrbi, ker koprsko pristanišče izgublja nekatere posle na račun tržaškega?Ne, to me ne skrbi, ker gre za običajne poslovne procese in odnose. V poslovanje pristanišča se koprska občina tudi sicer ne more in ne sme vmešavati, seveda pa spremljamo njen razvoj in se usklajujemo pri zadevah, ki posegajo v naš prostor. Trenutno potekajo pogovori in usklajevanja glede morebitnega novega kamionskega terminala na Serminu, ki bi mesto razbremenil, pogovarjamo se o okoljskih vplivih in o skladu za lajšanje negativnih vplivov, ki jih Luka Koper povzroča mestu.
Kako daleč ste s kamionskim terminalom na Serminu?Imamo lastnika zemljišča, ki si želi graditi kamionski terminal, imamo Luko Koper, ki na tistem območju potrebuje kamionski terminal. Imamo torej željo in potrebo, treba je samo še poiskati pravo kombinacijo.
Govorimo o lokaciji, kjer je bila predvidena gradnja hotela? Boste spreminjali prostorske načrte?Da, govorimo o območju bivšega Serminga, kjer je bila predvidena gradnja hotela, trgovskega središča in parkirišča. Občinski prostorski načrt omogoča tudi kamionski terminal, zato sprememba prostorskih aktov ni potrebna.
Na tistem območju je tudi poslovno-obrtna cona in tovornjaki tam že danes povzročajo težave. Tamkajšnji obrtniki ne bodo ravno navdušeni.Prav zato, ker vemo, da so že danes tam težave zaradi tovornjakov, se nam zdi smiselno, da zadevo uredimo – bodisi s kamionskim terminalom bodisi s parkiriščem za kamione, kar ni povsem enako.
Luka Koper bo podaljšala prvi pomol, kar je v preteklosti že razburjalo prebivalce mestnega jedra. Zakaj se mesto strinja s podaljšanjem prvega pomola, ki se bo končal tik pred mestno plažo? V preteklosti je mestna oblast ta projekt že ustavljala.Prej se je treba vprašati, zakaj imamo tam mestno plažo, ki ima v vsakem primeru pogled na Luko, in ali je sploh najbolj primerna za kopanje. Tudi zato menim, da je treba kopališče urediti na drugi lokaciji. Kopališče med promenado in Žusterno je po mojem mnenju odličen projekt. Krajani bodo sicer gotovo prizadeti zaradi hrupa in gradnje, toda naredili bomo vse, da bodo vplivi čim manjši.
Vi bi torej zaradi razvoja Luke Koper umikali edino mestno plažo in jo prestavljali proti Žusterni? Sem vas prav razumela?Mestno kopališče lahko uredimo drugje, Luke pa ne moremo premakniti v Ljubljano ali Mursko Soboto. Prvi pomol je skladen z državnim načrtom, s katerim je občina soglašala, in mi ga zdaj ne moremo ovirati, ker je to del razvoja nekega pristanišča. Koprske plaže seveda ne bomo umikali, sem pa za to, da dodamo še eno kopališče in potem vidimo, kako se prostor razvija ter kje bi se ljudje raje kopali. Res je to zdaj edino mestno kopališče in je najbližje, vendar če se bo izkazalo, da se ljudje raje hodijo kopat drugam, se bomo pogovarjali o tem, kako naj razvijamo ta prostor, kjer je zdaj mestno kopališče.
Predstavnica koprske občine v nadzornem svetu Luke Koper je še vedno nekdanja direktorica občinske uprave Sabina Mozetič, ki ste jo z mesta direktorice občinske uprave razrešili takoj ob prihodu. Mandat v Luki ji poteče poleti. Koga boste predlagali namesto nje?Dokler postopek ne steče, ne bom govoril o imenih. Definitivno pa ne razmišljamo o političnih, temveč o strokovnih kadrih.
Obstaja možnost, da bi to bil Gašpar Gašpar Mišič, ki vam je pomagal do zmage na volitvah in je bil nenazadnje v Luki nekaj časa predsednik uprave?Niti razmišljal nisem o tem, da bi to lahko bil Gašpar Gašpar Mišič.
Gašpar Gašpar Mišič je osumljen spolnega nadlegovanja nekdanje podrejene na Marjetici Koper, kjer je bil direktor, kljub temu pa ste se strinjali, da tam v vašem mandatu dobi pogodbo svetovalca. Ima tudi vaša pooblastila, da vas zastopa pri infrastrukturnih projektih. Vas preiskava nič ne skrbi? Pred volitvami ste izpostavljali, da je treba imeti ničelno toleranco do tovrstnih pojavov.Če sem povsem iskren, ne vem, v kateri fazi je preiskava, ki je bila po mojem mnenju precej predvolilno naravnana. Če je prišlo do kakšnega kazenskega postopka, bom seveda ukrepal. Pooblastila, ki jih Mišič trenutno ima, so taka, da pomaga pri infrastrukturnih projektih, ki so se začeli izvajati že prej, da jih lažje dokončamo, saj ima nedvomno veliko znanja. Na kakšen način sodeluje z drugimi javnimi zavodi ali podjetji, ni stvar župana, ampak tamkajšnjega vodstva. Mislim pa, da na Marjetici s prihodom novega direktorja ni več svetovalec.
Nekako težko je razumeti, ali pa tudi ne, da ste Gašparja Mišiča, ko je bil še zaveznik Borisa Popoviča, precej kritizirali, zdaj pa ste do njega precej prizanesljivi.Da ne bo pomote. Takih stvari ne opravičujem, ampak ovadba je predkazenski postopek, ki lahko doleti vsakega, tudi če nehote povozi mačko. Kazenski postopek pa je druga zgodba. Dejansko ne vem, v kateri fazi je zadeva, bom pa preveril. Prizanesljiv nisem do nikogar. Samo zato, ker nekdo reče, da je nekdo baraba, pa te osebe ne bom postavljal v kot.
Podobno je tudi z vršilcem dolžnosti direktorja zdravstvenega doma Koper Igorjem Hrvatinom, ki je bil ves čas Popovičevega županovanja njegov tesen sodelavec. Kot opozicija ste ves čas opozarjali, da nima ustreznih kompetenc in izobrazbe ne za vodenje nekdanje Komunale ne za vodenje zavoda za šport ali zdravstvenega doma. Ko je ob nastopu vašega mandata Popoviča zapustil, pa je vse potihnilo. Je vmes pridobil kompetence in je torej zdaj dober direktor, ali ga samo nagrajujete, ker je Popoviču obrnil hrbet?Nikogar ne nagrajujem. To je proces, ki je povezan s strategijo razvoja zdravstva v vseh štirih obalnih občinah. Če ne bo uspešen, bomo to razvijali samo z občino Ankaran.
Kakšno zvezo ima to z vedejevstvom Igorja Hrvatina?Najprej moramo oblikovati strategijo razvoja zdravstva, da se institucije združijo, potem se bomo skupaj odločili, kako naprej. Naš prvi korak bo zamenjava članov sveta zavoda, vendar čakamo še občino Ankaran, da nam sporočijo, koga bi oni imeli v svetu zavoda. Nov svet zavoda bo potem odločal o novem direktorju. Naš cilj je, da nimamo več vedejevcev. Če me sprašujete konkretno za Igorja Hrvatina, po mojem mnenju ne more biti direktor, ker nima ustrezne izobrazbe.
Pravite, da ne želite več imeti vedejevcev na čelu javnih zavodov in občinskih podjetij. Za Hrvatina pojasnjujete, da bo stvari uredil nov svet zavoda zdravstvenega doma. Ena vaših prvih kadrovskih menjav pa je bila tista, ko ste na javnem zavodu za šport po hitrem postopku prav za v. d. imenovali vašega občinskega svetnika, Duška Madžarovića. Je šport najpomembnejši v občini?Vsa področja so enako pomembna. Glede zavoda za šport sem dobival signale z vseh koncev, da je treba tam nekaj spremeniti, zato smo hitro ukrepali. Čez kakšen mesec bomo imenovali direktorja s polnimi pooblastili. Rad bi videl, da bi se na vse razpise v občini prijavilo čim več kandidatov, da bi imeli na koncu res širok nabor ustreznih kandidatov, med katerimi bi izbrali najboljšega.
Glede športa so se ves čas pojavljali očitki, da so favorizirani samo nekateri športi, predvsem nogomet. So zdaj vsi športi enako obravnavani?Niso še, se pa trudimo, da bi bili. V občini imamo več kot sto športnih društev in sistem je treba urediti tako, da bodo vsa enako obravnavana.
Iztekel se je razpis za novega direktorja občinske uprave, prišle naj bi tri prijave – ste se že odločili, kdo bo novi direktor občinske uprave, ali pa je že jasno, da bo to sedanja vršilka dolžnosti Tamara Kozlovič?Z delom Tamare Kozlovič sem izredno zadovoljen, drugih prijav pa še nisem videl.
Veljate za umirjeno in prijazno osebo, najbrž ste tudi takšen šef. Občinske uradnike je v zadnjih sončnih dnevih zelo pogosto mogoče videti po koprskih ulicah in lokalih tudi v službenem času. Je to nov način dela?Vsi zaposleni na občini so precej obremenjeni, ker je treba narediti veliko stvari. Če gredo v času malice ven na kavo ali na kosilo, nimam nič proti, v miru lahko na soncu popijejo kavo. Pomembno je, da opravijo svoje delo. Ta občutek, da se sprehajajo po mestu in ne delajo, je po mojem mnenju varljiv.
Koprska občina je edina na slovenski obali, ki je aprila podražila cene vrtcev, čeprav ste se pred volitvami s podporniki zavzemali celo za to, da bi bili vrtci brezplačni. Vem, kaj boste rekli: podražitev je bila nujno potrebna zaradi zvišanja minimalne plače, a v peticiji proti podražitvi vrtcev nasprotniki trdijo, da za to ni nobene potrebe, ker se je zvišala tudi povprečnina.Če bi to držalo, nobena občina ne bi podražila vrtca, vemo pa, da je to storilo kar nekaj občin v Sloveniji. Povprečnina je za mestne občine še vedno prenizka in to občine ves čas izpostavljamo. Ta peticija nekoliko zavaja, ampak v to se ne bom spuščal. Mi bomo plačilo vrtcev urejali tako, da bomo pri odmeri za plačilo vrtca upoštevali tudi kredite, ki jih imajo starši otrok. Mislim, da bo to najbolj pravično za vse.
Letos je povprečnina vendarle nekoliko višja kot v prejšnjih letih. Koliko dodatnega denarja ste dobili in za kaj ste ga namenili?Tega iz glave ne vem.
Kaj pa skrb za starejše občane? Govori se o projektu Sopotniki, ki ga v Ankaranu že imajo. Kdaj bo v Kopru?Naslednje leto bi moralo to zaživeti. Delamo tudi pri projektu Vitica, ki je podoben. Gre za prevoz starejših oseb k zdravniku in podobno. Za to smo namenili dve vozili. Zdaj proučujemo, kako bi čim bolj smiselno povezali oba projekta. Računam, da bosta zaživela naslednje leto.
Obljubljali ste tudi participativni proračun, sprejeli pa povsem navaden proračun.Tokrat še ni bilo mogoče sprejeti participativnega proračuna, letos poleti pa se bomo začeli pripravljati nanj. Svetniki, podžupani in občinske strokovne službe so se že udeležili izobraževanja o tej temi, sam sem ga žal preskočil, ker ni bilo časa. Naslednji proračun bo gotovo participativen.
Kolikšen delež proračuna boste namenili za tovrstno odločanje?Tega še nismo dorekli. Vsekakor je treba začeti z malo manj in potem delež postopoma povečevati. Če takoj začnemo z neko revolucijo, se nam lahko sistem tudi zruši. So pa to prakse, ki že obstajajo, ne izumljamo tople vode.
To drži, ampak gre za manjše občine, koprska občina pa je bila vselej specifična, tudi neustavna zaradi svoje velikosti.Koprska občina je res velika, ampak saj imamo veliko krajevnih skupnosti in prav je, da tudi one prevzamejo kakšno nalogo več kot do zdaj. Naj povejo, kaj najbolj potrebujejo.
Občina je pod vašim vodstvom najela kredit za 4,5 milijona, čeprav ste ves čas opozarjali, da je koprska občina absolutno prezadolžena. Zakaj potrebujete ta denar?Ta denar potrebujemo za primer, če bi začeli izgradnjo dvigala na Markovec ali z izvedbo drugih projektov, ki so že zastavljeni. To zadolžitev smo sicer predvideli kot možnost, ne pa kot nujo. Dvigala na Markovec za tako ceno in v taki obliki recimo ne bomo naredili.
Tega kredita torej še niste črpali?Ne, samo predvideli smo ga v proračunu, če bo potreben.
Pred kratkim ste imeli sestanek o šoli na Škofijah, ponovno ste predstavili tri možnosti. Toda Škofljani so bili že pred volitvami jasni: Popoviču so povedali, da sanacija ne pride v poštev, da hočejo novo šolo. Tudi vi ste jih pri tem podpirali. Zakaj jim torej ne začnete graditi nove šole?Najbolj politično korektno je, da začnemo projekt pri ničli. Zato smo jim predstavili vse tri možnosti, tudi energetsko sanacijo, ki so jo takoj zavrnili, čeprav je stroka povedala, da bi bilo to najbolj smiselno.
In kaj boste zdaj?Spoštoval bom voljo ljudi. V kratkem bomo imeli zbor krajanov.
Vam kdo svetuje pri urbanistični zasnovi?Za zdaj le vodja urada za okolje in prostor. Smo pa objavili razpis za urbanista, da se začne prostor v naši občini načrtovati, kot je treba. Koprska občina nujno potrebuje občinski prostorski načrt, kot temelj za to, da se občina razvija enakomerno in v pravi smeri. Sredi junija se razpis zaključi, računam, da bomo imeli urbanista že sredi poletja oziroma najkasneje do septembra.
Kako boste poleti reševali stisko ljudi, ki zaradi zastojev na cesti proti Dragonji ne morejo normalno do svojih domov? Ali niso rešitve že pripravljene? Zakaj se jih ne začne uresničevati?Res je že predvidena nova cesta s podvozi in nadvozi, ampak to je državni projekt. Zagotovili so nam, da ga bodo začeli izvajati prihodnje leto. V približno dveh letih naj bi bila ta cesta končana.
Boste dosegli odpravo vinjet na hitri cesti od Škofij do Kopra? Kako pritiskate na odločevalce?Glavno vlogo so prevzeli istrski poslanci, oni morajo pripraviti politiko, da se za to odloči. Imajo vso našo podporo, mi si seveda želimo, da vinjet tam ne bi bilo.
Vendar je vprašanje, ali bo to dovolj. Odprava vinjet v predoru Markovec je bila kar zahteven projekt in bivša župana Izole in Kopra sta morala odločno ukrepati, da sta to dosegla. Dars sprva ni bil za to, na koncu pa so vendarle popustili, da se je lahko potem sprostila obalna cesta med Koprom in Izolo, ki pa zdaj še vedno čaka na konkretno vsebino.Najprej moramo soočiti ideje z obeh strani, šele potem se bomo odločili glede vsebine. Smešno je, da je danes obalna cesta različno urejena in opremljena, saj jo je koprska občina urejala do občinske meje z Izolo na en način, Izola na svoji strani pa na drug način. To je treba poenotiti.
Zelo je odmevala vaša izjava o mrtvaškem plesu, češ koliko okostnjakov vas je pričakalo v občinskih omarah. Imate danes v rokah kaj konkretnega glede tega, da je Boris Popovič storil kaj narobe? Ste sprožili kakšne uradne postopke?Do zdaj ne. S tem se sicer ukvarja nov občinski nadzorni odbor in če bomo ugotovili kakšne nepravilnosti, ki bi jih bilo treba naznaniti policiji, bomo to tudi storili. So pa zame okostnjaki tudi to, da nimamo urejenega popisa komunalne opremljenosti občine in da ima občina odprtih veliko sporov, ki niso nastali zaradi zaščite interesov občine, temveč iz nekih drugih razlogov.
Najbrž ste zato sklenili kar nekaj poravnav. Ste rešili tudi spor z Milanom Mandarićem glede namembnosti parcel, ki jih ima v lasti?Ne še. Sem se pa z gospodom Mandarićem sestal in preveril, kakšni so sploh njegovi načrti, ker je bilo veliko dezinformacij. Investiranje v naši občini ga še vedno zanima. Želim si, da bi tudi ta spor rešili na miren način, kar pa ne pomeni, da bomo komurkoli karkoli podarili.
