V začetku junija je v vseh treh občinah potekala ponovna revizija v okviru certifikata zero waste občina. Presoja je bila izvedena vzporedno s praktičnim usposabljanjem bodočih mentorjev in revizorjev v okviru projekta BEZWA2, rezultati pa so pokazali, da so občine tudi po več kot treh letih od prejšnje revizije ohranile enako raven okoljske aktivnosti in ozaveščenosti.
Tri zvezdice tako ostajajo njihov trenutni dosežek. Evropski certifikat jih sicer omogoča največ pet, vendar je ohranitev dosežene ravni po več kot desetletju vključevanja v mrežo brez odpadkov pomemben rezultat. Vse tri občine so se pobudi pridružile septembra 2014 in veljajo za pionirke slovenskega gibanja brez odpadkov. Danes na njihovem območju živi več kot 26.000 ljudi na dobrih 180 kvadratnih kilometrih. Ravnanje z odpadki v vseh treh občinah zagotavlja Javno komunalno podjetje Vrhnika, ki koncept brez odpadkov uresničuje tudi prek svoje enote DEPO in skupnega načrta ter strategije za obdobje 2021–2030.
Več kot tri desetletja ločenega zbiranja
Vrhnika ima pri ločenem zbiranju odpadkov še daljšo tradicijo. Sistem so tam vzpostavili že leta 1994, ko je občina na pobudo Komunalnega podjetja Vrhnika sprejela odločitev o ločenem zbiranju odpadkov v gospodinjstvih. Takrat je šlo za precej pionirsko odločitev, saj se s podobnim sistemom v Sloveniji še niso sistematično ukvarjali. Več kot 30 let pozneje je ločevanje postalo del vsakdanjega življenja. V zadnjem desetletju je stopnja ločeno zbranih frakcij na območju treh občin praviloma okoli 83 odstotkov, le v enem letu ni dosegla 82 odstotkov. Za primerjavo, slovensko povprečje znaša okoli 74 odstotkov.
Rezultat je še pomembnejši ob dejstvu, da se je število prebivalcev na območju Vrhnike, Loga - Dragomerja in Borovnice med letoma 2015 in 2025 povečalo za 12 odstotkov, kultura ločevanja pa se je kljub temu ohranila. Za takšen rezultat ni zaslužna ena sama rešitev, temveč sistem, ki se je razvijal več desetletij. Danes vključuje več kot 230 ekoloških otokov, razširjen zbirni center in Center ponovne uporabe DEPO. Pomemben del sistema je tudi izobraževanje, saj JKP Vrhnika z različnimi programi nagovarja otroke v vrtcih in šolah, študente ter širšo javnost.
Pristop brez odpadkov se vse bolj vključuje tudi v lokalno dogajanje. Na Vrhniki so trenutno tri prireditve na poti brez odpadkov – Festival kave, Cankarjev pohod in Modernfest. Organizatorji na njih postopoma uvajajo ukrepe za zmanjševanje količine odpadkov in njihovo učinkovitejše ločevanje.
Med konkretnimi primeri dobre prakse je tudi uvedba pralnih plenic v Vrtcu Vrhnika. Z njimi so količino odpadnih plenic zmanjšali za približno 25.000 kosov na leto, pri čemer že približno desetletje vsako leto prihranijo okoli 5000 evrov.
Za pet zvezdic bo treba od ločevanja k preprečevanju
Revizija je pokazala, da imajo tri občine dobre temelje, vendar naslednja stopnja certifikata ne bo dosegljiva zgolj z nadaljnjim izboljševanjem ločenega zbiranja. Večji poudarek bo treba nameniti preprečevanju nastajanja odpadkov. Revizorka Kristiina Kerge iz organizacije Zero Waste Estonia je opozorila, da morajo občine svoj napredek nenehno spremljati in pri zmanjševanju odpadkov povezovati različne dele lokalnega okolja. Prihodnji izziv je po njenem predvsem ugotavljanje, kako se občinske politike odražajo v dejanskih rezultatih, zlasti pri učinkoviti rabi virov in zagotavljanju dostopa do rešitev, ki preprečujejo nastajanje odpadkov.
To pomeni, da bo treba ob že dobro vzpostavljenem sistemu ločevanja narediti korak naprej. Občine bodo morale podrobneje analizirati, kje je mogoče nastajanje odpadkov preprečiti že pri njihovem izvoru, pripraviti konkretnejši akcijski načrt in jasno določiti odgovornosti za njegovo izvajanje.
Pomembno področje so tudi prireditve, kjer revizorji priporočajo več uporabe večkratnih oziroma pralnih izdelkov. Namesto sistemov, ki se osredotočajo predvsem na pravilno odlaganje odpadkov, bo moral biti večji poudarek na tem, da odpadek sploh ne nastane. Ena od možnosti je tudi zagotovitev storitev pranja posode, ki bi olajšala uporabo večkratne embalaže in posode na prireditvah. Občine bodo morale spremljati tudi dobre prakse iz tujine in zaposlenim omogočati izmenjavo znanja ter študijske obiske. Nadgraditi bo treba tudi analize javnih naročil in pri zelenem naročanju preseči zgolj zakonsko zahtevane standarde.
Tudi na lokalni ravni sicer ostajajo bolj vsakdanji problemi. Mednje sodi nepravilno odlaganje odpadkov ob ekoloških otokih, ki je pogosto posledica premajhne zmogljivosti zabojnikov ali odlaganja odpadkov, ki vanje ne sodijo. JKP Vrhnika skupaj z občinami zato uvaja pogostejše čiščenje po vnaprej določenem urniku in je na najbolj problematičnih lokacijah okrepilo sodelovanje z medobčinskim inšpektoratom. Po njihovih podatkih se število kršiteljev že zmanjšuje.