»Varuhinje tlakovane ulice, meščanske stavbe iz 16. stoletja, na njej ustvarjajo nenehno igro svetlobe in senc, Gornji trg teče strmo, z eno roko drži vodo in z drugo nebo, Ljubljanico in ljubljanski grad. S tem simbolizira zgodovino obrtnikov, trgovcev in rokodelcev, ki jih je garanje stoletja držalo na trdnih tleh, vizija pa ta ista stoletja z glavo v oblakih,« je v povabilu na srečanje rokodelcev, obrtnikov in drugih ustvarjalcev zapisala modna oblikovalka Nika Ravnik.
Med obrtniki, trgovci in rokodelci, ki so ustvarjali življenje na Gornjem trgu, so bili sedlarji, kleparji, krojači in tkalci, pasarji, usnjarji, sabljarji in iglarji, klobučarji, orglarji, sodarji in puškarji. Večina teh poklicev ne obstaja več in v drugi polovici 20. stoletja je od rokodelstva ostal le še bežen spomin.
Povezani se predstavljajo javnosti
V novem tisočletju se Gornji trg počasi, a ponovno prebuja. »Sem se vračamo rokodelci, obrtniki in umetniki vseh vrst. Družijo nas delo naših rok, navdih iz preteklosti, prisotnost v sedanjem trenutku in smele sanje za prihodnost ustvarjalne četrti, ki je postala naš dom,« je povedala Nika Ravnik in dodala, da je skupnost nastala povsem organsko. »Z Natašo Hrupič sva se pogovarjali, da bi kot uvod v poletje pripravili modni dogodek. Prišel je junij in zaradi preobremenjenosti obeh dogodka nisva izpeljali. Vseeno pa so se vmes začeli pogovori tudi z drugimi oblikovalci in rokodelci in k stvari je pristopil tudi Tomaž Draž. Na koncu smo prišli do ideje, da povabimo vse kreativce, obrtnike, rokodelce in se kot skupnost predstavimo javnosti,« je o povodu za dogodek povedala Nika Ravnik.
Med sprehodom v družbi devetih ustvarjalcev in radovednežev, ki so se odzvali povabilu, smo lahko slišali, da večina turistov, pa tudi Ljubljančanov, pri Herkulovem vodnjaku, na stičišču Starega, Gornjega in Levstikovega trga, redko zavije levo. »Morda le tistih nekaj, ki se odpravijo naprej proti ljubljanskemu gradu oziroma imajo rezervirano mizo v eni od restavracij navzgor po ulici,« je bilo slišati in v smehu je padla tudi pripomba, da so tudi novoletne lučke do nedavnega bile spremljane le do spodnjega dela Gornjega trga.
Avtomobili zakrivajo izložbe
Prvi je v svojo delavnico povabil Tomaž Draž, ki ustvarja v tandemu s sestro Urško. »Sredi 80. let sem prišel v Ljubljano, prvi stik z Gornjim trgom pa je bila kitajska restavracija, od Ferdinanda dvoje vrat nižje,« se je v svoji delavnici spominjal Draž, ki je s sestro svojo rokodelsko zgodbo začel leta 1991 na Kotnikovi, v Ledina centru. »Ta center nikoli ni zaživel. In tudi delovne razmere so bile tam slabe. Ni bilo naravne svetlobe, slaba sta bila tudi klima in prezračevanje. Po nekaj letih sva začela iskati drugo lokacijo in naletela na razpis, da se oddaja prostor na Gornjem trgu 9,« je povedal. »Od leta 2000 sva tukaj in takrat še ni bilo peš cone v Stari Ljubljani. Ulica je bila polna avtomobilov, ki so Gornji trg delili na gornji in spodnji del,« je povedala Nataša Hrupič, ki ima svoj atelje GT31Lj na Gornjem trgu 31. In dodala, da so na zgornjem delu avtomobili še vedno prisotni. »Ti zakrivajo naše izložbe in vhod v atelje. A bolj kot avtomobili motijo kolesa, prislonjena na zid. Odkar je poleg mojega ateljeja vrata odprla Veganika, kar seveda pozdravljam, je koles še več. Morda bi zdaj, združeni, lahko MOL nagovorili, da se postavijo kakšna stojala za kolesa,« je v družbi razmišljala Nataša Hrupič.
Vonju pražene kave smo sledili čez prag in mimo opečnato rdečih vrat v trgovinico Črno zrno, ki jo vodi kolumbijski arhitekt Alexandro Niño Ruiz z ženo Tino, Slovenko. Nasproti kavarnice, na številki 14, domuje prijetna trgovinica Little Otja, ki na policah, kot so povedali, zbira najbolj čedne izdelke. Poleg lastne blagovne znamke ponujajo tudi znamke izbranih slovenskih oblikovalcev Tivoli clothing, Lanika Atelier, Urchic Porcelain in druge.
Boj s kipom sv. Florjana
Pri številki 17 stopimo v galerijo MAK, ki letos praznuje petindvajset let. Nina in Alenka, lastnici galerije, se vsa ta leta trudita najti vedno nove slikarje, kiparje in oblikovalce, tuji umetniki, ki sta jih odkrili na potovanjih, pa so jedro galerijske ponudbe. Ena vrata naprej že štiri desetletja svojo zgodbo piše studio in galerija Černe. Lokacija v starem mestnem jedru je namenjena razstavnim dogodkom ter predstavitvi likovnih del iz bogate umetniške zbirke naključnim obiskovalcem, ljubiteljem umetnosti, zbirateljem …
V oblikovalskem studiu Visualbraingravity na Gornjem trgu 24 svoje delo predstavi mladi kreativec Gregor Žakelj in omeni, da njegov napis na rdečih vratih bije borbo za pozornost s kipom sv. Florjana nasproti. Da omenimo, Žakelj je med drugim nagrajeno stekleničko za Kocbekovo bučno olje ustvaril v prostorih, kjer je že pokojna Nada Krivokapić Črešnik leta 1990 odprla prvo trgovino s spolnimi pripomočki in drugim erotičnim blagom v Jugoslaviji.
Posebno ustvarjalno energijo pa je bilo začutiti na dvorišču ateljejev na Gornjem trgu 24, kjer je svoj delovni prostor našlo kar nekaj umetnikov. Poleg Nike Ravnik tudi oblikovalka nakita Martina Obid Mlakar. Nekaj se jih je sem preselilo iz Švicarije, ko so jo začeli obnavljati.
Prijetno druženje, ki zagotovo ni bilo zadnje, je med ustvarjalci porodilo tudi nekaj idej, kako na ulico pritegniti več ljudi. Povezani v iniciativo pa bodo, če ne drugega, predvsem vidnejši in glasnejši.
