Avtomobil z vklopljenimi vsemi smerniki kar na cesti, voznika pa od nikoder. To za številne stanovalce in mimoidoče v ulicah Zupančičeve jame ni redek prizor. Čeprav so v Avčinovi in Hacquetovi ulici na obeh straneh cestišča zarisani parkirni prostori, se namreč nemalokrat zgodi, da so avtomobili tam parkirani kar na cesti. Že tako ozki dvosmerni ulici se s tem spremenita v komaj prevozno enosmerno cesto. Nemalokrat so zaparkirani tudi tamkajšnje intervencijske poti in pločniki, bližnje postajališče avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa ob Železni cesti pa obiskovalci lokala v križišču Hacquetove ulice in Železne ceste uporabljajo kar kot parkirišče.
Ker parkirna mesta pogosto zasedajo obiskovalci lokalov in trgovin, stanovalci Zupančičeve jame, ki nimajo parkirnega prostora v kateri od podzemnih garaž, ampak so imetniki parkirne dovolilnice, pogosto ostanejo brez prostega parkirnega mesta ali pa morajo nanj čakati. »Parkiranje je tukaj plačljivo samo do 17. ure, mestno središče pa tudi ni tako oddaljeno, zato številni avtomobil pustijo kar tukaj in se peš odpravijo v Staro Ljubljano. Ko prideš domov, je tako vse zaparkirano,« je ob tem na še en problem opozoril eden od stanovalcev Zupančičeve jame.
Spremembe vsaj za zdaj niso predvidene
Na ljubljanski mestni občini so potrdili, da so z omenjeno problematiko na območju Zupančičeve jame seznanjeni. »Na podlagi prejetih pobud na omenjeni lokaciji izvajamo periodični nadzor, na podlagi katerega beležimo številne ukrepe. Vsekakor bomo omenjene lokacije nadzorovali tudi v prihodnje ob rednem opravljanju svojih nalog in ob zaznavi kršitev ukrepali v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi,« so zagotovili v mestnem redarstvu, ki ga vodi Roman Fortuna. Da so prekrški pogosti, je mogoče sklepati tudi po statistiki. »Od 1. junija do 31. decembra 2019 je bilo na tem območju skupno izvedenih 91 ukrepov,« so namreč še sporočili iz mestnega redarstva.
Tovrstne tegobe stanovalcev Zupančičeve jame sicer niso nove. Že pred desetletjem je neformalno združenje za kakovost bivanja v soseski Zupančičeva jama opozorilo na problem mirujočega prometa v soseski. »En ukrep bi lahko bil, da bi poostrili nadzor nad nepravilnim parkiranjem, zelo verjetno bi se stanje izboljšalo, če bi nekatere ulice spremenili v enosmerne in tako pridobili dodatne vparkirne prostore,« so takrat med drugim predlagali v združenju. Kljub temu na mestni občini o večjih spremembah vsaj za zdaj ne razmišljajo. »Preureditve prometa v Zupančičevi jami trenutno ni v načrtih, saj ocenjujemo, da je obstoječa ureditev skladna z veljavnimi prometno-tehničnimi in varnostnimi normativi,« so pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, a hkrati zagotovili, da bodo stanje ponovno preverili na terenu. »Če bi se izkazala potreba po dodatnih ukrepih, bomo te tudi izvedli,« so zapisali.
Promet kot “potrebna urbanost”
Kar danes stanovalcem povzroča preglavice, je bilo nekoč znamenje sodobno zasnovane soseske. Temelje za današnjo podobo Zupančičeve jame so leta 1987 postavili s sprejetjem zazidalnega načrta, novost pa je bil motiv tradicionalne ulice. »Tu se je z ulico v stanovanjsko naselje vrnil tudi avtomobilski promet, ki ji daje potrebno urbanost. Obenem so bili v urbanizem integrirani ukrepi za njegovo umirjanje: zožitev cestišča s koriti in konfini, višinske ovire, bočno parkiranje,« v prispevku o oblikovanju soseske Zupančičeva jama v mednarodni reviji za teorijo in kritiko arhitekture Arhitektov bilten iz leta 2015 piše Nejc Černigoj. Ob tem avtor dodaja, da se je mirujoči promet v naselju navezoval na novost, saj so bila pritličja stavb v Zupančičevi jami že takrat namenjena storitvenim dejavnostim v želji, da bi na ulicah nastal živahen mestni utrip. To se je ohranilo vse do danes, pritlične prostore večinoma zasedajo frizerji, manjši lokali in trgovinice.
