Nekdaj znameniti Maximarket, ki je že vse od svojega odprtja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja veljal za najprestižnejšo veleblagovnico v središču mesta in ta status dolgo ohranjal, zadnjega dobrega pol leta kaže klavrno podobo. Po lanskem daljšem zaprtju več oddelkov te znamenite ljubljanske veleblagovnice in tamkajšnjih lokalov zaradi onesnažene vode, s katero se je okužilo več kot 500 ljudi, so poleti ponovno odprli celotno delikateso, a tri četrtine stavbe še vedno ostajajo prazne. Naj spomnimo, da je konec junija svoje poslovanje v Maximarketu zaključila trgovina Modiana, ki je v stavbi najemala nadzemne etaže. Kot so pred meseci sporočili iz Mercatorja, pa je novi najemnik največjega dela poslovnih prostorov v objektu postal modni trgovec Peek & Cloppenburg. Po prvih napovedih naj bi se po obnovitvenih delih novi najemnik predvidoma vselil lani jeseni.
A prostori večjega dela Maximarketa še vedno samevajo in ne pričajo o tem, da bo tam že kmalu zaživela nova trgovina. »V Mercatorju smo seveda najbolj zainteresirani za to, da bi Maximarket ponovno zaživel z novo, privlačno ponudbo našim kupcem. Da bi ta cilj dosegli, smo v preteklem obdobju vložili veliko truda, dejstvo pa je, da gre za zelo kompleksno področje, ki je v prvi vrsti posledica tudi izrednega dogodka lani, za katerega še vedno čakamo rezultate preiskave. Kompleksnost pa seveda zaostruje dejstvo, da je stavba pod posebno, spomeniško zaščito,« so v Mercatorju odgovorili na vprašanje, kdaj načrtujejo odprtje novega trgovinskega programa in zakaj je večji del poslopja še vedno prazen. Pri tem so dodali, da bodo »storili vse, da bi novo ponudbo našim kupcem zagotovili v najkrajšem možnem času«.
Kulturni spomenik državnega pomena
Maximarket je kot del območja Trga republike arhitekta Edvarda Ravnikarja kulturni spomenik državnega pomena, tako da varstveni režim zanj določa ohranjanje vseh arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih sestavin v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, je pojasnila konservatorska svetnica z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tatjana Adamič. Ob tem je zapisala, da je del varstvenega režima prav tako čim večje ohranjanje osnovne namembnosti spomenikov in uvajanje novih namembnosti, če so te prilagojene varstvenemu režimu. Poleg tega varstveni režim določa podrejanje vseh posegov v spomenike in njihove dele ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi. Kot tudi redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje ovrednotenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove v neokrnjeni podobi.
Glede notranjosti veleblagovnice Maximarket je konservatorka izpostavila, da je bila pred razglasitvijo stavbe za kulturni spomenik državnega pomena v preteklosti večkrat preurejena in predelana, tako da je bila premična notranja oprema veleblagovnice v celoti odstranjena. Kot je pojasnila Tatjana Adamič, je sedaj pri vsaki naslednji prenovi »treba ohranjati izvirne arhitekturne prvine, kot so stopnišča, tekoče stopnice, še ohranjene prvotne tlake pred stopnišči in v prostoru vidno nosilno konstrukcijo. Prav tako je treba ohranjati stekleno fasado ter notranjo opremo razporejati ob zastekljeni fasadi tako, da se ohranja prvotno zasnovan stik med zunanjim in notranjim prostorom veleblagovnice. Vsi sodobni posegi morajo biti podrejeni ohranjenim varovanim sestavinam.«
