Na pustno soboto je ulice Ljubljane napolnil tradicionalni Zmajev karneval, ki je tudi letos upravičil svoje ime. Na čelu pisanega sprevoda je ponosno stopal zeleni ljubljanski zmaj – simbol mesta in nepogrešljivi del pustnega dogajanja.
Parada se je ob 11. uri začela na Novem trgu, nato pa se je vila čez Šuštarski most, mimo Mestnega trga, po Stritarjevi ulici, skozi Prešernov trg ter po Wolfovi ulici vse do Kongresnega trga. Ob poti so jo spremljali številni obiskovalci, ki so z navdušenjem pozdravljali domiselne in barvite maske.
Na Kongresnem trgu so se predstavile otroške skupine iz ljubljanskih vrtcev in šol. Letos jih je v paradi sodelovalo 16, vsaka pa je s svojo temo, izvirnostjo in energijo navdušila občinstvo.
Žirija je najboljšim otroškim skupinam podelila nagrade. Posebno pozornost so pritegnile skupinske maske, izdelane po načelih ponovne uporabe, saj so mentorji in otroci pri ustvarjanju sledili trajnostnim smernicam.
Med nastopajočimi smo srečali tudi učence Osnovne šole Kolezija, ki so predstavljali koliščarje. »Mi predstavljamo koliščarje, navdih smo dobili po zgodbi dečka Brina,« so povedali. Na vprašanje, kako so pripravljali maske, so razložili: »Najprej smo prebrali knjigo oziroma odlomek, potem pa smo začeli delati verižice, dodajali smo malo zlata in izdelovali različne dodatke.« Priprave na današnji dan so trajale od začetka šolskega leta. V odgovorih na vprašanje, ali bi si želeli živeti v času koliščarjev, pa niso bili prav prepričljivi.
Pomemben del karnevala je bil tudi etnološki program. Obiskovalci so si lahko ogledali tradicionalne like, kot so rusa, orači, pokači in koranti s Pobrežja in iz Majšperka ter halubajske zvončarje, ki so v Ljubljano prišli s Kvarnerja in so s svojo mogočno podobo, zvonci in obrednimi gibi v središče mesta prinesli pridih starodavnih pustnih običajev.
Za glasbeno spremljavo parade je poskrbel Pihalni orkester Ljubljana, skupaj z Ansamblom ljubljanskih mažoretk, ki so z energičnimi nastopi dodatno popestrile dogajanje. Na Kongresnem trgu je za živahno vzdušje skrbel tudi DJ Lili Put Put.
Pust pa seveda ne more brez krofov. Ti so se na današnjo pustno soboto prodajali v številnih ljubljanskih slaščičarnah, gostinski lokali v središču mesta pa so poskrbeli, da so se male in velike maske lahko posladkale med ogledom parade.
Dolga tradicija
Zmajev karneval ima v Ljubljani dolgo tradicijo. Po podatkih Mestnega muzeja Ljubljana segajo prvi zametki karnevalskega dogajanja v prvo polovico 17. stoletja, ko je o obhodih našemljencev leta 1631 poročal jezuitski kronist. V 18. stoletju so bile šeme na mestnih ulicah prepovedane, v 19. stoletju pa je mesto poznalo tako imenovani velikomestni pustni korzo, ki je potekal v Zvezdi pred Kazino. Zadnjič so ga omenjali leta 1887, znova pa so ga obudili leta 1939. Po drugi svetovni vojni se je pustno dogajanje večinoma preselilo v notranje prostore.
Sodobna podoba karnevala se je začela oblikovati po osamosvojitvi Slovenije, od leta 2012 pa dogodek nosi ime Zmajev karneval. Zadnja leta so ga zaznamovale teme pravljičnih junakov, priprave nanj pa so se začele že novembra.