V javnem zavodu Turizem Ljubljana menijo, da je še prezgodaj ugibati, kakšne dolgoročne posledice utegne imeti nenadna ustavitev prihodov turistov v Ljubljano. Posledice so odvisne od več dejavnikov, zato v javnem zavodu obravnavajo različne možne scenarije. Koronavirus je udaril ravno v času, ko se izteka strategija ljubljanskega turizma iz leta 2014, ki trenutnega scenarija seveda ni predvidela. Strokovnjakinja za turizem prof. dr. Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem je poudarila, da se je na takšne krize dejansko težko pripraviti v strategijah.
Kako bomo potovali, odvisno od zdravstvenih in varnostnih vidikov
Turizem Ljubljana pravkar pripravlja strategijo do leta 2025. »Ker upošteva investicijske cikle, ki se v zadnjih mesecih niso spremenili, je bistveno ne bomo spreminjali, bomo pa prilagodili pričakovano rast v prihodnjih letih,« so napovedali v javnem zavodu, ki ga vodi Petra Stušek. »Menimo, da je trajnostni razvoj Ljubljane kot zelene destinacije za butična doživetja, za kar si prizadevamo že ves čas, prava pot razvoja tudi v prihodnje,« so pojasnili v Turizmu Ljubljana. Tudi Uran-Maravićeva, ki je sodelovala pri pripravi zadnje ljubljanske strategije, meni, da mora prestolnica nadaljevati gradnjo podobe butične, zelene, intimne in varne destinacije.
»Zmagovite bodo tiste destinacije, ki bodo ciljne goste prepričale, da je pri njih konzumacija turističnih storitev varna. To pa so destinacije, kjer ni množičnega turizma, in ne glede na to, kaj mislijo Ljubljančani, Ljubljana ni še niti blizu množičnemu turizmu,« je pojasnila strokovnjakinja. »Turizem bo preživel, ker je potreba po dopustu, po počitku človekova osnovna potreba. Koliko bomo potovali, pa bo odvisno od zdravstvenih in varnostnih vidikov,« je dejala Uran-Maravićeva, ki opozarja, da bo najtežje pred iznajdbo cepiva proti koronavirusu, kar lahko traja tri mesece ali tri leta ali pa cepiva sploh nikoli ne bo.
Potrebna bo agresivna in vztrajna promocija
»V začetku bodo ljudje previdno posegali po turistični ponudbi zaradi varnostnega tveganja za njihovo zdravje,« meni Uran-Maravićeva in dodaja, da v tem trenutku ne vemo niti, na primer, kdaj se bo ponovno sprostil mednarodni promet, utegne pa se zgoditi tudi, da bo potrošnja manjša. Direktor Hotela Slon in predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik pa opozarja, da bodo letalske linije okrnjene in dražje. »S ponudbo bomo lahko dosegali le nam bližnje trge. Tiste, iz katerih se gostje lahko pripeljejo z avtom, morda z vlakom. Za dolgo časa bomo izgubili medcelinske goste, pa tudi goste iz zahodne Evrope, na primer Velike Britanije, Francije, Španije in za nas doslej najbolj pomembne Italije. Naši bodoči gostje bodo po vsej verjetnosti Avstrijci, Nemci, Skandinavci, Hrvati in gostje vzhodnoevropskih držav,« ocenjuje Jamnik.
Trg potencialnih gostov bo torej bistveno manjši, zato bodo po Jamnikovem mnenju morali biti »agresivni in vztrajni pri promociji naše destinacije na teh trgih, saj nas gostje iz teh držav doslej niso ravno množično obiskovali«. Jamnik pričakuje upad povpraševanja in nižjo zasedenost hotelskih zmogljivosti. Te se bodo že prihodnje leto po Jamnikovem izračunu povečale za okoli 650 sob, saj bosta zgrajena dva nova hotela (Šumi, Atower), hotel Mons pa gradi prizidek.
»Turistični ponudniki se bodo morali prilagoditi in racionalizirati stroške, da bodo preživeli,« je pojasnila Uran-Maravićeva in naštevala, da bodo zaradi higienskih razlogov recimo morali skrajšati čas obedovanja v restavracijah ali zmanjšati število hodov, iz hotelskih sob utegnejo izginiti denimo pisala, letaki in druge brošure, ki lahko predstavljajo tveganje za prenos okužbe. Da bodo hotelirji morali zaradi preživetja skrčiti nabor storitev na tiste najbolj nujne in dobičkonosne, je potrdil tudi Jamnik. Dodal je, da se bodo morali popolnoma digitalizirati, da bo prihajalo do čim manj stikov med osebjem in gosti, in da bodo tako kot gostinci morali zaposliti več ljudi, ki bodo redno čistili in dezinficirali prostore.
