Soseska Ruski car, v kateri živi več kot 8000 ljudi, je s svojimi velikimi površinami, odmaknjenimi od prometa, in programi, kot so vrtec, šola, knjižnica, lokali, frizerji, trgovine in drugo, precej samozadostna. K temu pomembno prispevajo urbani vrtički in predvsem bližnje kmetije, kjer je mogoče kupiti lokalno pridelano hrano. Pester pa je v soseski tudi družabni program.
Stanovalca bežigrajske soseske BS7, bolj znane pod imenom Ruski car, Lidija Deu in Amir Crnojević, ki je tudi predsednik četrtne skupnosti Posavje (ČS Posavje), o bivanju v tem delu Ljubljane govorita z žarom. »Soseska Ruski car je ljubezniva za življenje. Odmaknjena je od prometa in zelena, kolikor si lahko le želiš, ne dušiš se v betonu in vse, kar potrebuješ, je na dosegu roke; razen zdravstvenega doma,« pravi Lidija Deu, ki je živela v treh bežigrajskih soseskah, zato lahko v primerjavi s prvima dvema še lažje izpostavi prednosti BS7, kamor se je preselila pred 17 leti.
Amir Crnojević, kot sam pravi, ni staroselec, so ga pa pred desetimi leti prepričale zelene površine in kakovostna gradnja. In ko je ob selitvi še ugotovil, da je Ruski car tudi prizorišče snemanja znamenitega mladinskega filma Sreča na vrvici iz leta 1977, je to bila pika na i. »Moja mama je zelo čustveno navezana na ta film in v otroštvu sem ga nemalokrat gledal. Ko sem prišel v sosesko, kjer je nastajal, kar nisem mogel verjeti,« sentimentalen odnos do svojega prostora bivanja opisuje sogovornik. Amir Crnojević, strasten urbani vrtičkar, se je ne dolgo po prihodu aktivno vključil v življenje soseske. »Ko sem zadihal s tem prostorom, sem začutil, da želim več prispevati skupnosti, zato sem se odločil za delovanje na lokalni ravni,« pripoveduje predsednik ČS Posavje.
Soseska iz 70. let je kulturna dediščina
Soseska BS7 ali Ruski car je ime dobila po istoimenski gostilni na tem območju, v kateri se je leta 1821, ko je Ljubljana gostila kongres Svete alianse, ustavil Aleksander I. V gostilni se je ruski car za politično srečanje preoblekel v slavnostna oblačila. »Urbana legenda pa pravi, da je v gostilno hodil k deklini,« zgodbo posreduje Lidija Deu. A kakor koli, bežigrajska soseska, ki se je je prijel ta naziv, je kot eden najkakovostnejših primerov visoke goste zazidave pri nas nastala v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Zasnovali so jo arhitekti in urbanisti Marjan Bežan, Vladimir Braco Mušič in Nives Starc.
Avtorji kompleksa so stanovanjske bloke načrtovali v enovitem arhitekturnem izrazu, oblikovno so usklajeni, natančno pa je premišljena tudi njihova barvna skala. V imenu ohranitve njene podobe so stanovalci in ČS Posavje leta 2017 dosegli, da je dobila status kulturne dediščine. Tako so »sosesko celostno zaščiti pred samovoljnimi in nestrokovnimi posegi stanovalcev, zlasti ob prenovi fasad,« pojasnjuje Crnojević.
Sosesko Ruski car sestavljajo Bratovševa in Glinškova ploščad ter Mucherjeva ulica, prijetnost za bivanje pa ji dajejo predvsem velike javne, pogosto zelene površine, odmaknjene od prometa. Te so z različnimi funkcijami – knjižnica, parki, zelenice, lokali, športni objekti, banka, trgovine, vrtec in šola – namenjene različnim generacijam in potrebam. »Med Glinškovo ploščadjo in Mucherjevo ulico je prelep park, ki je duša soseske. Gre za izjemno kuliso, občutek imaš, kot da si sredi gozda,« park opisuje Lidija Deu. Zasnoval ga je krajinski arhitekt Dušan Ogrin, po novem pa se imenuje Centralni park soseske Ruski car. Imajo pa tudi spominski park, ki obeležuje prvi oboroženi spopad na tem koncu Ljubljane med drugo svetovno vojno, in ob obletnici 7. septembra v njem poteka tudi slovesnost.
Od kina med bloki do zasajanja rož
Vzdolž Bratovševe ploščadi se med visokimi bloki na eni in nižjimi bloki na drugi strani razteza velika prostorska praznina, ki je skupnostni prostor srečevanja. Na njem se, pritrjuje Lidija Deu, resnično veliko dogaja. Otroci rolkajo, kolesarijo, se igrajo z žogo, sosedi pa se družijo tudi ob različnih dogodkih, ki jih prirejajo posamezniki, skupine, lokalna društva in ČS Posavje. Med njimi so Kino med bloki, tržni dan, božično-novoletni sejem, Dan sosedov, čistilno-olepševalna akcija in drugo.
Soseska Ruski car je tudi prostor, kjer se neposredno srečujeta mesto in podeželje, ki sta še pred šestimi leti vsak na svoji strani železniške proge delovala povsem ločeno. »Med vasmi ljubljanskega Posavja in ploščadarji, prebivalci blokovske soseske, je bil prepad,« pojasnjuje Amir Crnojević. S ciljem povezati mesto in vas je tako leta 2014 nastala Pot dobrot, v katero je danes vključenih 23 kmetij, do katerih se je iz blokovske soseske mogoče odpraviti tudi peš ali s kolesom in nakupiti različne lokalne pridelke in izdelke. Ker gre za vodovarstveno območje, kot še pojasnjuje Crnojević, je na območju dovoljeno le ekološko kmetovanje. V naselju s skoraj 260 urbanimi vrtički spodbujajo tudi to dejavnost in način življenja.
