Sprejeta vladna uredba dopolnjuje prejšnjo uredbo, ki je dovoljevala plovbo z motorjem le do avtocestnega mostu, in hkrati uvaja jasnejša pravila za motorna in električna plovila. Namen ukrepa je izboljšati povezljivost mesta z zaledjem ter spodbuditi razvoj trajnostnih oblik mobilnosti, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. »Gre za izjemno pomembno pridobitev, saj bo skoraj 18.000 ljudi in tri tisoč stavb v jugozahodnem delu Ljubljane po več desetletjih zdaj končno varnih pred poplavami,« je med plovbo do Podpeči povedal Jože Novak, minister za naravne vire in prostor.
Peš od Podpeči do Kamina
Nova uredba določa razširitev plovne poti na relaciji med Vrhniko in Vevčami, kar omogoča tesnejšo povezavo Ljubljanice s prometnim in turističnim prostorom ter Krajinskim parkom Ljubljansko barje. V uredbi so poenotene tehnične omejitve: maksimalna dolžina plovil do 15 metrov, največja dovoljena efektivna moč motorja 55 kW, največja hitrost plovbe pa 8 kilometrov na uro. Lastniki plovil bodo morali nova pravila upoštevati najpozneje do 31. maja naslednje leto. Ob tem bodo postajališča v pristojnosti Mestne občine Ljubljana z možnostjo povezave vodnega prometa z obstoječim javnim potniškim prometom in mestno kartico urbana. Na ministrstvu tudi poudarjajo, da bodo z razvojem vodnega prometa kot alternative cestnemu prometu krepili trajnostne oblike mobilnosti in dolgoročno zmanjševali prometne obremenitve mesta.
Stališče pomorščakov
Rečni kapitan Tomo Zupančič, dolgoletni pobudnik razširitve plovbe, je sprejetje odloka ocenil kot velik korak naprej. »Zdaj lahko pridemo do Podpeči, kar je za nas velik korak naprej. Po več kot desetletju resnih pobud je prišlo do realizacije.« Vseeno pa opozarja, da od Podpeči do kmetije Kamin pri Bevkah še vedno velja prepoved plovbe zaradi monitoring območja, ki omogoča spremljanje vpliva plovbe na ekosistem. »Monitoring je namenjen, da se vidi, kje plujemo in kje ne, in ta del je najmanj uporaben. A s pametnim upravljanjem bomo pregnali strahove naravovarstvenikov.« Temu je pritrdil tudi Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. »Gre za mirno cono in tu se plovba s plovili na motorni pogon ne predvideva.«
Trajnost in turizem
Zupančič izpostavlja tudi trajnostni vidik plovbe po reki. »Ladjica porabi desetkrat manj energije kot avtobus in ne potrebuje posebne infrastrukture.« Prav tako je mogoče plovbo po reki kombinirati s kolesarskimi potmi in obiskom krajinskega parka, kar bo povečalo obisk in hkrati pomagalo ohranjati park. »Več ljudi bo videlo park, bolj ga bomo znali ceniti in ohraniti. Krajinski park ohranjaš z ljudmi, ki ga trajnostno uporabljajo, ne s prepovedmi,« je prepričan sogovornik. In čeprav odlok vsaj za zdaj še ne dovoljuje plovbe od Vrhnike, Zupančič ostaja optimističen: »S svojim delovanjem na Ljubljanici bomo morda čez leta lahko odprli tudi tisti del reke.«